Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izrazila pripravljenost za uvedbo novih sankcij proti Iranu. Odločitev je odziv na nasilno in, kot se je izrazila, barbarsko zatiranje protivladnih protestov v državi. Kallasova je v pogovoru za nemški časnik Die Welt poudarila, da so Iranci pripravljeni tvegati vse, da bi se njihov glas slišal, medtem ko ima tamkajšnji režim dolgo zgodovino kršenja človekovih pravic. Evropska unija je proti Teheranu že uvedla obsežne omejevalne ukrepe, ki se nanašajo na področja človekovih pravic, širjenja jedrskega orožja in iranske podpore ruski agresiji v Ukrajini. Novi predlogi sankcij bodo po napovedih usmerjeni predvsem proti posameznikom, ki so neposredno odgovorni za nasilje nad protestniki, vključno z visokimi vladnimi uradniki in ministri. Predvideni ukrepi vključujejo prepoved potovanja v države članice Evropske unije in zamrznitev premoženja, ki ga imajo tarče sankcij v jurisdikciji povezave. S tem želi Bruselj povečati pritisk na iranske oblasti in pokazati solidarnost z demonstranti, ki se na ulicah spopadajo z brutalnim odzivom varnostnih sil.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Nemški sistem protiraketne obrambe Arrow 3, ki naj bi bil evropsko upanje pri zaščiti pred balističnimi raketami, v trenutnem stanju ne bi mogel prestreči ruske rakete »Orešnik« ali podobnega orožja. To je poročal nemški časnik Welt, ki se sklicuje na vire znotraj Nata.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je med 9:00 in 16:00 prestregla in uničila 33 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. Kasneje, med 16:00 in 20:00, je bilo sestreljenih še 10 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Dopisnik nemške televizije Die Welt Christoph Wanner je v analizi novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega izpostavil po njegovem mnenju neprimeren bojeviti duh. Po poročanju nemških medijev je Zelenski v svojem nagovoru deloval protislovno, saj je namesto iskanja poti do mirnega dialoga z Rusijo poudarjal vojaško naravnanost. Takšna drža je v nemških medijskih krogih sprožila kritike, da predsednik ne sledi pričakovanjem po umiritvi razmer, temveč vztraja pri retoriki spopadov. Kritika prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitnih pogajanjih za končanje konflikta. Wanner je poudaril, da bi moral biti novoletni nagovor priložnost za pošiljanje sporočil o miru, medtem ko je Zelenski po njegovi oceni izkazal držo, ki ni skladna s trenutnimi diplomatskimi potrebami. Ta razkorak med pričakovanji nekaterih evropskih zaveznic in ukrajinsko uradno komunikacijo nakazuje na morebitne napetosti v dojemanju prihodnje strategije v vojni v Ukrajini.

Dopisnik nemškega časnika Die Welt iz Kijeva je podal ostro kritiko novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju dopisnika je predsednik v svojem govoru uporabil agresivno in bojevito retoriko, ki pa ni vsebovala nobenih konstruktivnih predlogov ali konkretnih korakov za vzpostavitev mirnega dialoga z Rusijo. Takšen nastop se odmika od pričakovanj o iskanju diplomatskih rešitev v času trajajočega konflikta. Kritika izpostavlja kontrast med pričakovanji mednarodne javnosti in dejansko vsebino govora, ki je bil po poročanju nemškega medija osredotočen na trdno vojaško držo namesto na ponudbo pogajalskih izhodišč. Časnik poudarja, da pomanjkanje vizije za mirno rešitev v nagovoru prvega moža Ukrajine otežuje možnosti za skorajšnje končanje sovražnosti na fronti, kar vzbuja zaskrbljenost v določenih evropskih diplomatskih krogih.

Francija in Velika Britanija sta v okviru tako imenovane koalicije voljnih izrazili pripravljenost za napotitev svojih vojaških sil v Ukrajino za nadzor morebitnega premirja z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bi evropski kontingent v prvih šestih mesecih lahko štel med 10.000 in 15.000 vojakov. Državi sta pripravljeni ukrepati tudi brez uradnega mandata Združenih narodov ali Evropske unije, če bi prejeli neposredno vabilo iz Kijeva. Načrtovana misija bi bila osredotočena na spremljanje spoštovanja dogovora o prekinitvi ognja. Odločitev Pariza in Londona odraža njuno strateško zavezo k zagotavljanju dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino, kljub temu da v okviru celotne Evropske unije o tem vprašanju še ni doseženo enotno soglasje. Pobuda predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije po morebitnem koncu aktivnih spopadov, hkrati pa dodatno stopnjuje napetosti v odnosih z Moskvo, ki prisotnost sil Nata na terenu kategorično zavrača.

Evropska unija namerava 24. februarja 2026, ob četrti obletnici začetka vojaške agresije v Ukrajini, sprejeti 20. paket sankcij proti Rusiji. Kot poroča nemški časnik Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bodo novi ukrepi osredotočeni na omejevanje potovanj za določene posameznike in zamrznitev premoženja subjektov, povezanih z ruskim režimom, znotraj držav članic povezave. Načrtovano sprejetje paketa sankcij predstavlja nadaljevanje usklajenih prizadevanj EU za stopnjevanje gospodarskega in političnega pritiska na Moskvo. Diplomati poudarjajo simbolni pomen datuma sprejetja, ki neposredno sovpada z obletnico invazije. Čeprav podrobnosti o vseh vključenih subjektih še niso v celoti znane, se pričakuje, da bodo ukrepi dodatno otežili delovanje ruskega vojaško-industrijskega kompleksa in omejili dostop do evropskega finančnega trga.

Več evropskih držav je pripravilo operativne načrte za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino v okviru t. i. koalicije pripravljenih. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Evropski uniji, bi bila glavna naloga teh enot nadzor nad morebitnim premirjem in prekinitvijo ognja na terenu. Načrti vključujejo podrobne varnostne garancije in logistične okvirje za delovanje evropskih sil v kriznem območju. Francija in Velika Britanija naj bi bili med ključnimi pobudnicami te pobude, ki se osredotoča na stabilizacijo razmer po morebitni zaustavitvi sovražnosti. Čeprav so se države članice EU v preteklosti prednostno usmerjale v krepitev ukrajinske obrambne industrije, ti novi načrti nakazujejo premik k neposredni vojaški prisotnosti za zagotavljanje trajnega miru. Uradna odločitev o napotitvi še ni bila sprejeta, saj je usoda misije odvisna od doseženega dogovora o premirju med sprtima stranema.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Nemški kancler Friedrich Merz je po poročanju časnika Die Welt vložil na stotine kazenskih ovadb zoper državljane zaradi žalitev, ki jih je prejel med opravljanjem svoje politične funkcije.

Viktor Orban je ponovil svojo vizijo prihodnosti Ukrajine, kjer bi ta po koncu vojne delovala kot tamponsko območje med Rusijo in zvezo NATO. Poudaril je, da bi bilo treba sprejeti realnost in razmisliti o ozemeljskih koncesijah Rusiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bi se lahko znašel v konfliktu z ultranacionalističnimi skupinami, ki so nezadovoljne zaradi korupcijskih škandalov in neuspehov ukrajinskih sil na fronti, poroča dopisnik Die Welt iz Kijeva, Christoph Wanner.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi poskušal preusmeriti pozornost javnosti od krize v vladi in korupcijskega škandala z novo ofenzivo na fronti, poroča dopisnik televizije Die Welt iz Kijeva, Christoph Wanner. Zelenski naj bi načrtoval napad na Rusijo.

Grška policija je zaradi obiska ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega prepovedala vsa zbiranja in proteste v središču Aten ter v okrožjih Filotei in Halandri. Kot razlog so navedli varnostne pomisleke.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Ruska vojska nadaljuje operacijo obkoljevanja ukrajinskih sil v okolici Kupjanska v Harkovski oblasti, kot je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Razmere na terenu ostajajo napete, saj se ruske sile trudijo zavzeti območje.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je potezo ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za nazadnjaško in neodgovorno, s čimer se je pridružil mednarodni obsodbi ponovnega testiranja jedrskega orožja. Združeni narodi so že prej izrazili zaskrbljenost, zdaj pa se vrstijo kritike na račun Trumpove odločitve, ki po mnenju mnogih meša stvari in predstavlja grožnjo miru.

Po poročanju nemškega časnika Die Welt je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen premagala vodjo zunanje politike EU Kajo Kallas v boju za vpliv v Evropski uniji. Kallasova naj bi poskušala okrepiti svoj položaj z imenovanjem ključnih sodelavcev, kar je sprožilo konflikt z von der Leynovo.

Nemški časnik Die Welt je pohvalil Češko kot zgled za integracijo ukrajinskih beguncev, pri čemer izpostavlja, da je država bravurozno obvladala prihod velikega števila Ukrajincev. Članek navaja, da bi lahko Češka služila kot vzor Nemčiji. Kot razlog za uspešno integracijo navaja tudi bližino češkega in ukrajinskega jezika.

Nemčija se sooča z vse večjimi notranjimi in zunanjimi pritiski. Friedrich Merz (CDU) je opozoril, da se država nahaja med vojno in mirom ter želi razglasiti »primer napetosti«. Vlada je zaskrbljena zaradi varnosti po preletih dronov nad Schleswig-Holsteinom. Hkrati pa je vlada obtožila novinarja Hüseyina Doğruja za širjenje dezinformacij na vladni tiskovni konferenci, kar kaže na naraščajoče avtoritarne tendence.

Poljska je po nedavnem vdoru ruskih dronov v njen zračni prostor zaprosila zaveznike v Natu za dodatne sisteme zračne obrambe in tehnologijo za boj proti brezpilotnim letalom. Zahteva vključuje sisteme Patriot in tehnologijo za izgradnjo "zidu proti dronom", s čimer želi Poljska okrepiti svojo zaščito pred morebitnimi prihodnjimi vdori.

Nemški preiskovalci so po poročanju Die Welt ugotovili, da je posadka jahte Andromeda, ki naj bi bila vpletena v sabotaže na plinovodih Severni tok 1 in 2, delovala po ukazu takratnega glavnega poveljnika ukrajinskih oboroženih sil, Valerija Zalužnega. Preiskovalci zvezne policije v Nemčiji nadaljujejo s preiskavo.

Nemški publicist Artur Weigandt je opozoril, da nihče nima poguma zahtevati reparacij od Moskve. Medtem ko Poljska zahteva reparacije od Nemčije, se Nemčija izogiba odgovornosti in Rusija se posmehuje ideji o reparacijah, čeprav sta obe državi uničevali Poljsko v preteklosti.

Po besedah visoke predstavnice EU za zunanjo politiko in varnostno politiko, so sankcije Evropske unije ruski ekonomiji povzročile težave, Moskva pa zaradi tega izgublja sredstva za financiranje svojega vojaško-industrijskega kompleksa. Kallasova je to izjavila v intervjuju za nemški časnik Die Welt.

Leonhard Birnbaum, direktor največjega nemškega energetskega podjetja Eon, je v nedavnem prispevku za časnik Die Welt kritiziral nemško energetsko politiko. Ocenil jo je kot neučinkovito, predrago in brez prave vizije. Pozval je k drastičnim spremembam in preobratu pri prehodu na obnovljive vire energije, zahtevajoč pogumne poteze vlade.

Nemški časnik "Die Welt" je Poljsko označil za "gospodarskega prvaka in motor" Evrope, pohvalil njen izjemen gospodarski vzpon in blaginjo, ki jo pripisujejo mentaliteti rasti. Kljub temu pa časnik opozarja, da bi politična šibkost vlade Donalda Tuska lahko ogrozila nadaljnjo gospodarsko rast. Nemški sosedje pričakujejo težko kohabitacijo premierja s Karolom Nawrockim.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je izrazila pripravljenost za javno razpravo o morebitnem opustitvi nevtralnosti Avstrije in včlanitvi v zvezo NATO. Poudarila je, da je nevtralnost sama po sebi ne zagotavlja varnosti, še posebej v luči vse bolj agresivne politike Rusije. Njena izjava je bila podana v intervjuju za nemški časopis "Die Welt".

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je izjavila, da nevtralnost sama po sebi ne zagotavlja več varnosti države. V intervjuju za nemški časnik je poudarila, da Avstrija razmišlja o opustitvi nevtralnega statusa in morebitnem vstopu v NATO, kar je posledica ruske zunanje politike in varnostnih skrbi.

Katar, eden ključnih dobaviteljev utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) za Evropo, je ponovno zagrozil Evropski uniji z ustavitvijo dobav, če Bruselj ne bo popustil pri svojih podnebnih predpisih. Po poročanju nemškega Die Welta naj bi v pismih, naslovljenih na posamezne vlade držav članic, Katar pozival k spremembi nove direktive o dobavnih verigah, ki vključuje določene okoljske zahteve. V primeru vztrajanja EU pri teh predpisih naj bi Katar ustavil dobave plina.

V poljskih gospodarskih vodah v Baltskem morju je bilo odkrito največje nahajališče nafte v zgodovini Poljske. Ta senzacionalna najdba vzbuja upanje, a hkrati poraja vprašanja o delitvi prihodkov. Nemški časnik "Die Welt" poroča, da se del tega strateškega bogastva nahaja tudi na nemškem območju, kar dvomi v poljsko izključnost pri izkoriščanju nahajališča in nakazuje možnost skupnega upravljanja ali delitve dobičkov z Nemčijo.

Poljska je odkrila veliko nahajališče nafte v Baltskem morju, šest kilometrov severno od Świnoujścia. Nemški časnik "Die Welt" poroča, da se del nahajališča nahaja tudi na nemškem ozemlju. Nemčija zdaj postavlja vprašanje, ali bo Poljska morala deliti prihodke od tega nahajališča. Nahajališče je večje od največjega nemškega naftnega polja Mittelplate.

Zeleni in Levica, s podporo SPD, so pozvali k temeljiti reformi nemške dolžniške zavore. Vodja poslanske skupine Zelenih, Katharina Dröge, je za časnik "Die Welt" izjavila, da je bila dolžniška zavora "napačno konstruirana in je postala zavora za investicije", ter da je potrebna "strukturna reforma".