V Iranu so se že drugi zaporedni večer razširili množični protesti proti državnemu režimu, ki so po poročilih terjali več deset smrtnih žrtev. Val nezadovoljstva je zajel številna mesta po vsej državi, vendar je natančno širino in intenzivnost protestov težko oceniti zaradi popolne blokade spletnih komunikacij, ki so jo uvedle iranske oblasti. Gre za enega največjih izzivov za državno vodstvo v zadnjem obdobju, saj se demonstracije kljub nasilnemu zatiranju ne umirjajo. Evropski voditelji so že izrazili resno zaskrbljenost nad dogajanjem in iransko vlado opozorili pred nadaljevanjem nasilne represije nad civilnim prebivalstvom. Mednarodna skupnost obsoja uporabo sile proti protestnikom, ki zahtevajo večje svoboščine in politične spremembe. Zaradi informacijskega mrka so poročila o številu ubitih in aretiranih v mednarodnih medijih še vedno nepopolna, vendar aktivisti na terenu poročajo o brutalnih posegih varnostnih sil. Dogajanje v Iranu predstavlja resno grožnjo stabilnosti v regiji, hkrati pa dodatno zaostruje diplomatske odnose med Teheranom in Zahodom. Blokada spleta služi predvsem preprečevanju širjenja posnetkov policijskega nasilja v svet, kar še dodatno otežuje delo humanitarnih organizacij in neodvisnih opazovalcev pri dokumentiranju kršitev človekovih pravic.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Evropski voditelji so se na zadnje izjave in ravnanja Donalda Trumpa odzvali z molkom, kar po mnenju kritikov potrjuje njegove teze o šibkosti evropske politike. Namesto odločne obrambe demokratičnih načel in mednarodnega pravnega reda je v ospredje stopil strah pred izključitvijo iz ameriške interesne sfere. Takšna drža po mnenju analitikov predstavlja nevarno igro, saj ignoriranje kršitev mednarodnih norm spodkopava dolgoročno stabilnost zahodnih zavezništev. Prevladujoča tendenca med voditelji držav članic Evropske unije kaže, da je pragmatično ohranjanje odnosov z Washingtonom dobilo prednost pred javno obsodbo dejanj, ki bi lahko ogrozila demokratične standarde. Ta pasivnost ne le krepi položaj Donalda Trumpa, temveč tudi pošilja sporočilo o nepripravljenosti Evrope na samostojno vodenje geopolitike brez brezpogojnega zanašanja na Združene države Amerike. Odločitev za molk bi lahko imela dolgoročne posledice za kredibilnost evropskih institucij na svetovnem odru.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim in pogovoru z Vladimirjem Putinom dejal, da je blizu dogovora o miru v Ukrajini. Emmanuel Macron je napovedal srečanje z zavezniki v Parizu v začetku januarja, kjer bodo razpravljali o Ukrajini. Po srečanju s Trumpom je pot miru med Rusijo in Ukrajino ostala negotova.

Donald Trump je izjavil, da je bil dosežen znaten napredek pri končanju vojne v Ukrajini in da so se pogovori z Zelenskim odvijali na "čudoviti ravni" ter da so blizu dogovoru. Ursula von der Leyen pa je po videokonferenci z Zelenskim, Trumpom in drugimi evropskimi voditelji pozvala k železnim jamstvom za varnost Ukrajine.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Na Floridi je potekalo srečanje med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi izrazil željo po povečanju pritiska ZDA na Rusijo, medtem ko naj Trump ne bi pričakoval pomembnih rezultatov od pogovorov. Po srečanju naj bi sledil telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Glavna tema pogovorov je bila situacija v Donbasu.

Donald Trump naj ne bi pričakoval resnih rezultatov s srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi si po srečanju s Trumpom prizadeval za okrepljen pritisk ZDA na Rusijo in se ne zanaša na odobritev svojega mirovnega načrta s strani Moskve. Po srečanju s Trumpom naj bi Zelenski opravil telefonski pogovor z evropskimi voditelji.

Donald Trump je pred srečanjem z Volodimirjem Zelenskim na Floridi opravil "dober in zelo produktiven telefonski pogovor" z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Med srečanjem z Zelenskim naj bi potekal tudi telefonski pogovor z evropskimi voditelji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pred srečanjem z Donaldom Trumpom pogovarjal z evropskimi voditelji in jih namerava po pogovorih v Miamiju ponovno obvestiti o rezultatih. Voditelji EU in Nata so izrazili podporo Ukrajini.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo njegova delegacija s Trumpom razpravljala o petih ključnih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Zelenski je pojasnil, kaj pričakuje od srečanja.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo z Donaldom Trumpom razpravljal o petih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Ukrajinska delegacija naj bi na srečanju 27. decembra z ameriško stranjo razpravljala o petih točkah, ki se nanašajo na reševanje konflikta.

Donald Trump, ki ga evropski voditelji na splošno obravnavajo kot populista brez političnih izkušenj, je objavil svoj novi pogled na svet. Zdi se, da je Izrael edina stvar, ki jo Donald Trump šteje za pomembno.

Evropski voditelji so razpravljali o možnosti zamrznitve ruskih sredstev za financiranje Ukrajine, pri čemer je belgijski premier Bart De Wever izrazil močne zadržke. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da so tveganja neukrepanja proti Rusiji večja od morebitnih tožb.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se strani v Ukrajini približujejo rešitvi konflikta in da so pogovori z evropskimi voditelji o tej temi potekali zelo dobro. Opozoril je, da se udeleženci v pogovorih o reševanju konflikta v Ukrajini večkrat spreminjajo.

Države Evropske unije imajo velike težave pri usklajevanju mehanizma za zaseg ruskih sredstev, namenjenih financiranju Ukrajine, je dejala visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas. Po njenih besedah je doseganje soglasja o tem vprašanju vse težje, možnost sprejetja "reparacijskega kredita" pa ostaja. Kallas je tudi opozorila, da možnost financiranja Ukrajine z izdajo evroobveznic za EU ne bo delovala, saj bi takšna pobuda zahtevala soglasno odobritev vseh držav članic. Euractiv poroča, da bi lahko prizadevanja EU za financiranje Ukrajine z ruskimi sredstvi, ob nasprotovanju nekaterih držav članic, politično škodovala Evropski uniji in razdelila enotnost pri podpori Kijevu.

V množičnem streljanju na plaži Bondi v Sydneyju v Avstraliji je bilo ubitih najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Med žrtvami je tudi napadalec. Avstralski premier je obsodil teroristični napad, indijski premier Modi pa je izrazil podporo Indije v boju proti terorizmu. V streljanju sta bila ranjena tudi dva policista.

V Guildford Westu v Sydneyju je nekdo streljal na stanovanjsko hišo, medtem ko so v njej spale tri osebe. Policija je prejela prijavo o streljanju okoli polnoči in pol in sprožila preiskavo.

Novoizvoljeni češki premier Andrej Babiš je izjavil, da Češka ne bo prevzela jamstev za finančno pomoč Ukrajini. Babiš je poudaril, da bi morala Evropska komisija najti alternativne načine za podporo Ukrajini, namesto da bi zahtevala nacionalna jamstva za posojilo, ki bi ga financirali z zamrznjenim ruskim premoženjem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval »dostojanstven« mir in zagotovila, da Rusija ne bo ponovno napadla Ukrajine. V Berlinu se je srečal z ameriškimi in evropskimi uradniki, kjer so potekali pogovori o političnem dogovoru za končanje vojne v Ukrajini. V ameriški delegaciji je bil tudi Steve Witkoff, posebni odposlanec predsednika Trumpa.

Pod ameriškim pritiskom naj bi Ukrajina prvič nakazala možnost ozemeljskih koncesij. V Donbasu, natančneje v delu regije Donetsk, ki ga še nadzoruje Kijev, naj bi bila vzpostavljena demilitarizirana cona. Rusiji bi lahko odstopili zasedena ukrajinska ozemlja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil nezadovoljstvo nad evropskimi voditelji in podvomil o smiselnosti udeležbe ZDA v pogajanjih o Ukrajini. Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov pohvalil Trumpa in dejal, da so bile vse nesoglasja z Američani odpravljene. Trump je tudi dejal, da se je z evropskimi voditelji pogovarjal o Ukrajini v 'precej ostrih besedah'.

Ukrajina je po posvetovanjih z evropskimi zavezniki ZDA predložila odgovor na zadnji predlog mirovnega načrta. Donald Trump je izjavil, da bi moral biti Zelenski glede reševanja krize v Ukrajini realen. Poleg tega je Trump izjavil, da več kot 80 % Ukrajincev želi mirovni sporazum.

Ameriški odposlanci Steve Witkoff in Jared Kushner so se v Moskvi pet ur pogajali z Vladimirjem Putinom o mirovnem sporazumu za Ukrajino, vendar po besedah pomočnika Kremlja Jurija Ušakova ni bilo soglasja. Po poročanju naj bi evropski voditelji kovali zaroto proti Trumpovemu mirovnemu načrtu in izrazili zaskrbljenost zaradi zaščite Volodimirja Zelenskega. Mirovni pogoji naj bi bili za Ukrajino drakonski, pogajanja pa so ponovno propadla.

Evropski voditelji so izrazili zaskrbljenost glede tajnih pogajanj med ZDA in Rusijo o Ukrajini. Ruski predsednik Putin je ponovil, da želi Rusija prevzeti nadzor nad celotnim Donbasom, z vojaškimi ali drugimi sredstvi, medtem ko ukrajinski predstavniki odhajajo v Washington na pogovore. Belgijski premier je opozoril, da Rusija grozi Belgiji z večnimi posledicami, če bo ta posegla v zamrznjeno rusko premoženje.

Po srečanju s Kremljem so se ameriški predstavniki vrnili v ZDA, kjer jih čakajo novi pogovori z ukrajinsko delegacijo. Ukrajinski predsednik Zelenski je napovedal nadaljnje pogovore z ZDA.

Donald Trump je postavil pogoje za srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je po poročanju ruskih medijev povzročilo razočaranje pri vodji kabineta ukrajinskega predsednika, Andreju Ermaku. Ukrajinske sile so uničile edinstveno rusko letalo A-60.

ZDA in Ukrajina sta sporočili, da sta dosegli napredek v pogovorih o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo. Obe strani sta se strinjali, da bosta nadaljevali z delom na načrtu, pri čemer sta poudarili, da mora morebitni mirovni sporazum v celoti spoštovati suverenost Ukrajine. Kijev si prizadeva za spremembe v predlogu, medtem ko Evropa pritiska, da bi oblikovala končni predlog.

V Švici so potekala pogajanja med ukrajinskimi in ameriškimi predstavniki glede ameriškega mirovnega načrta, ki je bil predlagan 19. novembra. Po mnenju Isabelle Lasserre, nekdanje dopisnice iz Moskve, naj bi Donald Trump s tem načrtom očitno podpiral Vladimirja Putina. Donald Trump je izjavil, da poskušajo vojno v Ukrajini končati na kakršenkoli način.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v petek v Londonu sestal z dvema ducatoma evropskih voditeljev, ki so obljubili vojaško pomoč za zaščito Ukrajine pred prihodnjo rusko agresijo. Pred srečanjem se je Zelenski srečal s kraljem Karlom v gradu Windsor, kjer je bil sprejet s ceremonialno slovesnostjo. Po srečanju s kraljem se je Zelenski odpravil v Downing Street na srečanje s premierjem Keirjem Starmerjem.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo odpovedano. Ukrajinski predsednik in evropski voditelji so obtožili Putina, da zavlačuje mirovna pogajanja in zavračajo ozemeljske koncesije za mir. Ruski zunanji minister Lavrov je poudaril, da ne bo trajnega miru, če ne bodo odpravljeni temeljni vzroki vojne. Poljska je opozorila, da bi lahko aretirala Putina, če bi preletel njihov zračni prostor.

Evropske države in Ukrajina so pripravljale mirovni načrt v 12 točkah, ki predvideva konec vojne ob trenutnih bojnih črtah. Donald Trump naj bi med pogovori prejšnji teden pritiskal na Volodimirja Zelenskega, da bi za mir prepustil regijo Donbas Rusiji.

Donald Trump je med srečanjem z Volodimirjem Zelenskim zavrnil dobavo raket Tomahawk Ukrajini in pozval obe strani k takojšnji ustavitvi vojne. Zelenski je po srečanju opravil telefonske pogovore z evropskimi voditelji in izrazil upanje, da bo Trump pritisnil na Putina, da ustavi vojno. Trump naj bi Madžarsko izbral za srečanje s Putinom, ker mu je madžarski premier Viktor Orban všeč.

Poljska je sporočila, da so ruski droni med napadom na Ukrajino večkrat kršili njen zračni prostor in da jih je njeno letalstvo sestrelilo. Poljska je aktivirala obrambne protokole in opozorila prebivalce, naj ostanejo doma, zlasti v treh vojvodstvih, ki so najbolj izpostavljena. Incident je sprožil obsodbe in zaskrbljenost glede varnosti zračnega prostora Poljske.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo gostil evropske voditelje v ZDA na pogovorih o končanju vojne v Ukrajini. Ob tem je izrazil pripravljenost za okrepitev pritiska na Rusijo, vključno z možnostjo uvedbe novih sankcij. Kijev medtem poziva k popolni energetski blokadi Rusije. Trump je omenil tudi skorajšnje srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Kitajska se pripravlja odpreti svoj notranji trg obveznic za velika ruska energetska podjetja, kar nakazuje na poglabljanje diplomatskih in gospodarskih vezi med Pekingom in Moskvo. Po poročanju Financial Timesa bodo imela ruska podjetja tako možnost zbirati sredstva v juanih.

Donald Trump je izjavil, da je pripravljen na drugi krog sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je ob tem izrazil kritiko na račun Trumpa.

Vladimir Putin je Državni dumi predložil predlog zakona o umiku Rusije iz Evropske konvencije o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.

Kremlj je izjavil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini in da si zahodne države prizadevajo ZDA pritegniti v orbito sankcij. Ruski predstavnik je tudi izjavil, da bosta Putin in Trump preprečila tretjo svetovno vojno. Bivši ruski predsednik Medvedjev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

Donald Trump je napovedal, da se bodo evropski voditelji vrnili ta teden, da bi razpravljali o vojni med Rusijo in Ukrajino. V javnosti so se pojavila vprašanja in posmeh glede modrega predmeta med Trumpovimi zobmi. Demokrati v odboru za nadzor predstavniškega doma so objavili sporno rojstnodnevno sporočilo, ki ga je Trump napisal Jeffreyju Epsteinu. Strokovnjaki kritizirajo Vrhovno sodišče zaradi podpore Trumpovemu prevzemu oblasti.

V Kolumbiji so uporniki zajeli 72 vojakov v regiji Cauca. V Avstraliji je bila ženska obsojena na dosmrtni zapor zaradi zastrupitve treh družinskih članov s strupenimi gobami. Greta Thunberg se je s flotiljo pro-palestinskih aktivistov odpravila proti Gazi, da bi dostavila humanitarno pomoč.

ZDA so izrazile pripravljenost za povečanje pritiska na Rusijo in sodelovanje z evropskimi partnerji pri uvedbi dodatnih sankcij. EU pa razmišlja o novih sankcijah za več kot pet ruskih bank in energetskih podjetij. Ruske sile so napadle termoelektrarno v Kijevski oblasti, ukrajinska protizračna obramba pa je sestrelila 112 ruskih dronov. Rusija in Belorusija bosta izvedli vojaško vajo Zapad 2025 blizu meje NATA.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija tuje vojake, nameščene v Ukrajini, obravnavala kot legitimne tarče za uničenje, razen če bo dosežen dogovor o prekinitvi ognja in miru. Emmanuel Macron je dejal, da bo 26 držav poslalo mirovne sile v Ukrajino po sklenitvi mirovnega sporazuma, pri čemer naj bi ZDA kmalu potrdile podporo. Ukrajinski droni so ponovno napadli eno največjih ruskih rafinerij.

Voditelja koalicijskih frakcij, Jens Spahn (CDU/CSU) in Matthias Miersch (SPD), sta obiskala Kijev in obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini pri obrambi. Nemški politiki so že večkrat obiskali Ukrajino v zadnjih treh letih in pol vojne, vendar je tokratni obisk edinstven.

Po ruskih zračnih napadih na Kijev, ki so zahtevali več kot 20 življenj, so se možnosti za mirovna pogajanja zmanjšale. Ruske sile so prodrule v severni del Kupjanska, kar ogroža ukrajinsko vojsko vzhodno od Harkova. Friedrich Merz ne pričakuje več neposrednih pogovorov med Putinom in Zelenskim.

Po poročanju ameriškega časnika The New York Times in nemškega poslovnega časopisa Wirtschaftswoche naj bi ruski droni leteli nad potmi, ki jih ZDA in njihovi zavezniki uporabljajo za prevoz vojaškega materiala po vzhodni Nemčiji, natančneje nad zvezno deželo Turingijo. To naj bi Rusiji omogočilo zbiranje informacij za morebitno sabotažo. Kremelj je obtožbe zanikal in jih označil za "novinarsko potegavščino". Nemška in ameriška vojska sta izrazili zaskrbljenost.

Južnokorejski predsednik je izrazil zaskrbljenost, da bi Severna Koreja lahko kmalu proizvedla od 10 do 20 jedrskih orožij na leto. Hkrati si Južna Koreja in Japonska prizadevata okrepiti medsebojne odnose in sodelovanje, kar je tudi odziv na nepredvidljivo zunanjo politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Južnokorejski predsednik je prav tako izrazil upanje na srečanje med Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom ter možnost izgradnje Trumpovega stolpa v Severni Koreji.