Ameriški predsednik Donald Trump je od vodilnih predstavnikov naftne industrije zahteval vsaj 100 milijard dolarjev naložb v Venezuelo, vendar je naletel na previden odziv energetskih velikanov. Izvršni direktor družbe ExxonMobil Darren Woods je državo označil za trenutno neprimerno za investicije, kljub dejstvu, da Venezuela razpolaga z največjimi naftnimi rezervami na svetu. Trump je poskušal pomiriti skrbi direktorjev z zagotovilom, da bodo podjetja sodelovala neposredno z ameriško administracijo in ne z venezuelsko vlado. Predsednik Trump je ob tem podpisal izvršni ukaz, ki je namenjen zaščiti prihodkov od venezuelske nafte pred morebitnimi zasegi v sodnih postopkih. Ukaz določa, da bi kakršna koli zaplemba teh sredstev lahko ogrozila prizadevanja Združenih držav Amerike za zagotovitev gospodarske in politične stabilnosti v regiji. Dokument poudarja strateški pomen zaščite finančnih tokov za prihodnjo obnovo države pod ameriškim vplivom. Dogajanje sledi drastičnim političnim spremembam v Venezueli, ki so se začele z ameriško operacijo zajetja Nicolása Madura. Čeprav Bela hiša poskuša vzpostaviti nov trgovinski okvir, naftna podjetja opozarjajo na visoka tveganja zaradi nestabilnosti in pretekle zgodovine nacionalizacije premoženja v tej južnoameriški državi. Administracija kljub temu vztraja pri ambicioznih načrtih za popolno revitalizacijo venezuelskega energetskega sektorja.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Predsednik Trump zahteva od Venezuele vrnitev premoženja ameriških naftnih podjetij, kot je ExxonMobil, ki so obvladovala venezuelsko naftno industrijo do 70. let. Venezuela je industrijo nacionalizirala in ponudila odškodnino, vendar Trump s tem ni zadovoljen.

Delnice družbe ExxonMobil so poskočile za skoraj 4 % po objavi izboljšane dolgoročne napovedi. Na dvig vpliva pričakovana rast dobička in denarnega toka do leta 2030.

Delovanje enega največjih ruskih naftnih terminalov je bilo v soboto ustavljeno zaradi napada morskih dronov. Kaspijski naftovodarski konzorcij (CPC), ki vključuje ameriška naftna velikana Chevron in ExxonMobil, je potrdil napad.

Poslanec KKE Nikos Exarhos je ponovno vložil vprašanje glede načrtovane vetrne elektrarne v Pogoniju v regiji Ioannina, opozarjajoč na resne okoljske posledice. Hkrati pa je gibanje LA.SY iz Tesalije izrazilo nasprotovanje gradnji plinskega terminala za utekočinjeni zemeljski plin v zalivu Pagasitikos in kritiziralo evropski zeleni dogovor. Britanski Guardian pa je ocenil resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi kot eno najbolj nenavadnih v zgodovini.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Ameriški naftni in plinski koncern ExxonMobil zmanjšuje pričakovanja glede prihodnjih naložb v projekte z nizkimi emisijami CO2. To sporočilo prihaja pred začetkom letne podnebne konference ZN v Braziliji.

Grška vlada se sooča s kritikami zaradi domnevne podpore vojaški industriji, zapiranja javnih služb in izkoriščanja energetskega bogastva države v korist monopolov. Hkrati vlada poudarja, da Grčija postaja pomemben energetski akter v Evropi in krepi sodelovanje z ZDA na področju energije. Kritike se nanašajo tudi na vpliv ameriških interesov na grško energetsko politiko in okoljske pomisleke zaradi izkoriščanja fosilnih goriv.

Grčija krepi svoj geopolitični in geoekonomski položaj ter naj bi do konca desetletja postala izvoznica zemeljskega plina v EU. Medtem so se pojavile kritike na račun vlade, da s podporo energetskim sporazumom, kot je tisti z ExxonMobil, energetsko bogastvo države prepušča v roke monopolov in da s tem ne ščiti meja. Prav tako so jo kritizirali glede zapiranja pošt ELTA, pri čemer naj bi šlo za usklajevanje z direktivo EU o liberalizaciji trga.

Izrael ponovno razmišlja o izgradnji plinovoda, ki bi potekal od Izraela do Evrope preko Grčije. Izraelski minister za energijo, Eli Koen, je dejal, da je bil dosežen pomemben napredek glede možnosti izgradnje plinovoda, ki so ga že obravnavali v preteklosti. ZDA so pripravljene prevzeti pomembno vlogo pri tem projektu. Poleg tega so se ministri za energijo ZDA, Grčije, Cipra in Izraela sestali v Atenah in potrdili svojo zavezanost krepitvi energetske varnosti in regionalne stabilnosti v vzhodnem Sredozemlju.

Avstrijska elektroindustrija aktivno spodbuja elektrifikacijo, pri čemer podjetja gradijo "strukturo prihodnosti" z izboljšanjem energetskih omrežij. Generalna sekretarka združenja Oesterreichs Energie, Barbara Schmidt, je poudarila, da trenutna poraba še vedno preveč temelji na fosilnih gorivih. Poudarila je, da bi vztrajanje pri elektrifikaciji znižalo stroške omrežja, saj Avstrija letno porabi deset milijard evrov za uvoz nafte in plina.

Grško podjetje Performance Shipping Inc. je podpisalo dvoletno pogodbo o časovnem najemu z družbo SeaRiver Maritime, hčerinsko družbo ExxonMobil, za tanker aframax M/T P. Long Beach, zgrajen leta 2013. Pogodba predvideva dnevno ceno 30.500 ameriških dolarjev, kar skupno znaša približno 21,35 milijona ameriških dolarjev. Najem se bo začel po ponovni dobavi plovila s strani trenutnega najemnika, predvidoma sredi decembra 2025.

ExxonMobil je ciprskemu predsedniku sporočil, da bi lahko zaloge zemeljskega plina v poljih "Pegasus" in "Glafkos" v ciprski izključni ekonomski coni znašale od 8 do 9 bilijonov kubičnih čevljev. Podpredsednik družbe ExxonMobil, John Ardill, je poudaril uspešnost raziskav v Pegazusu.

Donald Trump je kot pogoj za prodajo letal F-35 Turčiji postavil zahtevo, da Turčija zmanjša nakupe nafte iz Rusije. Trump in Erdoğan sta se srečala v Beli hiši, kjer so poskušali izboljšati odnose med državama. Po srečanju je Turkish Airlines napovedal naročilo do 250 letal Boeing.

Kitajska je pozvala Izrael, naj ustavi vojaške operacije v Gazi, pri čemer se ji je pridružilo 14 članic Varnostnega sveta ZN, izjema so bile ZDA. Kambodžanski odbor za človekove pravice je predlagal ponoven pregled prodaje bojnih letal Gripen Tajski, medtem ko je Kambodža s kitajsko provinco Yunnan podpisala pet memorandumov o soglasju za spodbujanje turizma. Mjanmarska vojska omejuje uvoz, kar povzroča dvig cen.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je uvedel 50-odstotne carine na uvoz indijskega blaga v ZDA, s čimer želi pritisniti na New Delhi, da omeji nakupe energentov iz Rusije. Indijski izvozniki opozarjajo na možnost obsežnih izgub delovnih mest zaradi teh ukrepov. Trump je izjavil, da je uporabil carine za preprečitev vojne med Indijo in Pakistanom. Evropska unija je reagirala na grožnje s tarifami, ki jih je Trump omenjal v povezavi z zakonodajo, ki bi lahko vplivala na ameriška tehnološka podjetja.

Članek v TribLive kritizira predsednika Trumpa zaradi njegovega srečanja s Putinom, češ da se je Trump pred njim 'pokoril'. Članek v Las Vegas Sun izpostavlja Putinovo laskanje Trumpu. RT poroča o tajnih pogovorih med ameriškim energetskim gigantom in Rusijo, kjer naj bi Putin dovolil družbi ExxonMobil, da ponovno pridobi svoj delež v podjetju na Daljnem vzhodu pred srečanjem s Trumpom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil Rusiji s hudimi gospodarskimi sankcijami, če predsednik Vladimir Putin ne bo pristal na prekinitev ognja v Ukrajini. Trump je dejal, da razmišlja o "zelo resnih" gospodarskih ukrepih proti Moskvi, če ne bo prišlo do napredka v pogajanjih med Rusijo in Ukrajino. Obenem je kritiziral ukrajinskega predsednika Zelenskega in dejal, da tudi on ni popolnoma nedolžen.

Ameriški naftni koncern ExxonMobil je vodil pogovore z ruskim državnim naftnim podjetjem Rosneft o vrnitvi v Rusijo, natančneje k projektu Sahalin-1. Pogovori so se osredotočali na ponovno vzpostavitev dela na tem obsežnem naftnem in plinskem projektu, iz katerega se je ExxonMobil umaknil leta 2022. Ruski predsednik Putin je nakazal odprtost za to možnost med vrhom na Aljaski.

Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti gospodarske sankcije Rusiji, če Vladimir Putin ne bo pristal na prekinitev ognja v Ukrajini. Posebni odposlanec Steve Witkoff se bo ta teden v New Yorku srečal z ukrajinskimi predstavniki, da bi se pogovarjali o mirovnih pogajanjih. Alexander Stubb meni, da bi visoke carine prisilile Rusijo k miru.

Donald Trump je ponovil obtožbe proti Ukrajini, češ da je začela vojno z Rusijo, in dejal, da sta za tango potrebna dva. Po srečanju z Donaldom Trumpom je Vladimir Putin dejal, da bi Rusija in ZDA lahko okrepili gospodarsko sodelovanje, medtem pa naj bi ExxonMobil pregovarjal z Rosneftom o vrnitvi v Rusijo.

Italijanski medij Il Fatto Quotidiano poroča, da so se Trumpove obljube o posredovanju pri miru v Ukrajini izkazale za prazne. Hkrati je ruski predsednik Vladimir Putin po poročanju romunskega Digi24 obvestil iranskega predsednika Masouda Pezeshkiana o rezultatih srečanja z Donaldom Trumpom na Aljaski.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, ki tujim investitorjem, vključno z ameriško družbo ExxonMobil, omogoča, da povrnejo svoje deleže v naftno-plinskem projektu Sahalin-1. Odlok natančneje določa pogoje za ponovno pridobitev deležev, potem ko je bil projekt leta 2022 prenesen pod rusko nacionalno regulativo.

Vlada Venezuele je Gvajani izročila uradno protestno noto zaradi začetka delovanja ladje za proizvodnjo, skladiščenje in raztovarjanje 'One Guyana' ameriškega podjetja ExxonMobil v vodah, ki jih Caracas šteje za območje, ki še ni dokončno določeno. Venezuela zahteva prekinitev teh operacij v bloku Stabroek.

Vlada Venezuele je izrazila "najostrejši protest" proti Gvajani zaradi začetka naftnih operacij podjetja ExxonMobil v vodah, ki jih Caracas šteje za nedefinirane. Venezuela je poslala verbalno noto Gvajani in opozorila ExxonMobil ter druga podjetja, da lahko takšne akcije povzročijo politične in pravne posledice. ExxonMobil naj bi s tem projektom povečal zmogljivost v Gvajani na več kot 900.000 sodčkov nafte na dan.

ExxonMobil je podpisal sporazum za raziskovanje nafte in plina na obsežnem območju blizu Trinidada in Tobaga, kljub pritisku na državo, da se osredotoči na zeleno energijo. Iskanje bo potekalo ob vzhodni obali Trinidada. Podpis sporazuma sledi desetletju po odkritju največjega nahajališča v Gvajani.

Ameriški energetski gigant ExxonMobil je podpisal memorandum o soglasju z libijsko Nacionalno naftno korporacijo (NOC) za ponoven zagon operacij, ki so bile prekinjene pred 10 leti. ExxonMobil bo preučeval štiri bloke na morju glede potencialnih virov ogljikovodikov. Dogovor je bil podpisan v Londonu, kar označuje vrnitev ExxonMobila v Libijo po dolgi odsotnosti.

V gorah Limassola v Cipru so potekale tri vzporedne preiskave o smrtonosnem požaru, poročilo ATF pa naj bi bilo predano v dveh tednih. Strokovnjaki so odkrili "ničelno točko" požara. Bolivijski predsednik Evo Morales je izrazil zadovoljstvo nad povečanjem števila neveljavnih glasovnic.

Mesto Honolulu je vložilo tožbo proti velikim podjetjem za fosilna goriva, vključno z ExxonMobil, Shell in Chevron, zaradi vplivov podnebnih sprememb. Mesto trdi, da so podjetja desetletja vedela, da njihovi izdelki povzročajo globalno segrevanje, in imela od tega dobiček. Izid te tožbe bi lahko nakazoval, kako se bodo odvijali drugi podobni primeri.

18. julij 2025 je zaznamoval konec pomembnega obdobja za ExxonMobil v Gvajani, kar predstavlja strateški poraz za energetskega velikana. Dogodek, ki ga je poročala Misión Verdad, nakazuje na resne izzive za podjetje v regiji, čeprav podrobnosti o naravi poraza niso v celoti razjasnjene. Povezave kažejo na nadaljnje informacije, ki bodo objavljene 26. julija 2025, medtem ko so se pogodbe za 25. julij 2025 nanašale na druga področja brez podrobnejšega opisa.

Po uspešnem prevzemu Hess Corporation s strani Chevronsa v višini 53 milijard dolarjev, kljub prvotnemu poskusu blokade s strani ExxonMobila, sta se podjetji zdaj znašli kot partnerja pri upravljanju naftnih polj v Gvajani. Čeprav ExxonMobil nadaljuje z operacijami na teh poljih, je Chevron s tem strateškim prevzemom pridobil pomemben položaj in dolgoročne koristi v regiji.

Ameriško ministrstvo za energijo (DOE) je odobrilo nujno sprostitev do milijona sodov surove nafte iz strateških naftnih rezerv (SPR) za rafinerijo ExxonMobil v Baton Rougeu, Louisiana. Cilj te poteze je olajšati logistične izzive pri dobavah surove nafte rafineriji. Skladišče Weeks Island v Louisiani, del SPR, hrani surovo nafto v nekdanjem rudniku soli Morton.