Nekdanji avstrijski finančni minister Karl-Heinz Grasser, ki je v zaporu v Innsbrucku prestajal kazen zaradi korupcijske afere Buwog, je bil v petek zjutraj premeščen v elektronsko nadzorovan hišni pripor. Grasser je zapustil prostore kaznilnice in bo preostanek kazni pod nadzorom z elektronsko zapestnico prestajal na svojem domu v Kitzbühelu. Premestitev se je simbolično odvila natanko na njegov 57. rojstni dan. Grasser, ki je bil nekoč ključni obraz avstrijske politike kot član svobodnjakov (FPÖ) in kasneje blizu ljudski stranki (ÖVP), je bil v zadevi Buwog pravnomočno obsojen na štiri leta zapora. Odločitev o prehodu v hišni pripor je bila sprejeta po tem, ko je v zaporu preživel več mesecev. Organi pregona bodo njegovo gibanje odslej spremljali na daljavo, kar avstrijska zakonodaja dopušča za določene kategorije obsojencev po določenem deležu prestane kazni.

Glede na ankete je bil izkupiček tržne koalicije ob koncu leta precej katastrofalen. Nekdanji veliki stranki ÖVP in SPÖ v trendu APA, ki upošteva ankete zadnjih petih tednov in jih tehta glede na aktualnost, z 18,9 oziroma 18 odstotki skupaj ne dosežeta niti vrednosti odobravanja FPÖ. Ta je od začetka vlade še povečala svojo prednost. Zdi se, da udeležba v vladi doslej ni škodovala le stranki NEOS.

Norbert Hofer, ki bo odslej deloval v vodilnih funkcijah v zasebnem sektorju, bo kljub temu obdržal svoj mandat v deželnem zboru Gradiščanske. Kot je pojasnil, je odločitev povezana s 34.000 preferenčnimi glasovi, ki jih je prejel na deželnozborskih volitvah. Hofer se bo 14. januarja umaknil s položaja vodje kluba, njegov naslednik pa še ni znan.

V Avstriji se je financiranje političnih strank leta 2025 nekoliko zmanjšalo po dveh letih močne rasti. Največ sta izgubili stranki ÖVP in Zeleni, ki bosta po porazih na volitvah v državnem zboru, na Štajerskem in na Dunaju prejeli približno deset odstotkov manj sredstev. Nasprotno pa je stranka FPÖ močno povečala svoja sredstva. Skupno so država in dežele prispevale 266 milijonov evrov za financiranje političnega dela, pri čemer skoraj četrtina pripade stranki FPÖ (61 milijonov evrov).

Ustavno sodišče je razveljavilo ljudsko glasovanje o vetrnih elektrarnah na Koroškem, ki sta ga sprožila FPÖ in Team Kärnten. Sodišče je odločilo, da je bilo vprašanje, zastavljeno na glasovanju, zavajajoče in s tem v nasprotju z zakonom o ljudskem glasovanju. Sodišče je namreč ugotovilo, da vprašanje vsebuje vrednostne sodbe.

Republika Avstrija je bila na civilnem deželnem sodišču v Gradcu v prvi instanci obsojena na plačilo odškodnine v višini 3.600 evrov v zvezi s finančno afero graške FPÖ. Korupcije prosti svetniški klub (KFG), ki je bil v kazenskem postopku državnega tožilstva v Celovcu začasno izključen kot zasebni udeleženec, je zahteval 12.000 evrov. Sodišče je kritično do državnega tožilstva v Celovcu zaradi nezakonite izključitve KFG iz postopka.

Tirolski parlament je na četrtkovi proračunski seji sprejel zaostritev pogojev za pridobitev minimalne socialne pomoči. Osebe s subsidarno zaščito bodo odslej prejemali le še osnovno oskrbo in ne več minimalne socialne pomoči. Dodatne reforme minimalne socialne pomoči je tirolska vlada napovedala za leto 2026. Predlog vlade so podprli FPÖ, NEOS in Lista Fritz, medtem ko so bili Zeleni proti.

Državno tožilstvo Eisenstadt je ponudilo poslancu FPÖ v deželni skupščini, Sandru Waldmannu, možnost izogibanja kazenskemu pregonu (diverzijo). Preiskava proti Waldmannu je bila uvedena zaradi suma telesne poškodbe, do katere naj bi prišlo med dogodkom avgusta lani, ko naj bi se sprl z drugim obiskovalcem.

Nemški kabinet je odobril novo temeljno podporo, ki bo po treh letih nadomestila državljansko pomoč (Bürgergeld). Nova zakonodaja prinaša strožje pogoje za brezposelne in je rezultat dolgotrajnih sporov znotraj vladne koalicije.

Salzburški deželni zbor je v sredo za novega deželnega svetnika izvolil Maximiliana Aignerja (ÖVP). Petindvajsetletnik je prejel glasove strank ÖVP, FPÖ in SPÖ, s čimer je postal najmlajši deželni svetnik v zgodovini Salzburga. Seja deželnega zbora se je začela z njegovo izvolitvijo in posvetitvijo, na njej pa bodo razpravljali tudi o proračunu za leto 2026. Proti Aignerju sta glasovali stranki KPÖ Plus in Zeleni.

Volksanwaltschaft je ugotovila napake v preiskavi okoli smrti nekdanjega vodje sekcije Christiana Pilnacka. Po mnenju volksanwältlerja Christopha Luisserja so prehitro domnevali, da je šlo za samomor, zaradi česar so bili priča in dokazi prezrti. Luisser pričakuje razjasnitev od preiskovalne komisije.

Državno tožilstvo Eisenstadt je ustavilo preiskavo proti deželnemu glavarju Hansu Petru Doskozilu (SPÖ) zaradi suma zlorabe položaja. Preiskava je bila sprožena na podlagi ovadbe, ki jo je vložil Norbert Hofer (FPÖ). Hkrati potekajo novi pogovori o prevzemu stanovanjskega podjetja Neue Eisenstädter.

Avstrija prenavlja svoj sistem upravljanja meja, pri čemer se namesto statičnih kontrol osredotoča na obmejni prostor. Notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je pojasnil, da je razlog za to zmanjšanje števila prijetih oseb. Novi sistem naj bi bil bolj učinkovit in prilagodljiv, kar bo verjetno zmanjšalo število vojakov na meji. Predlog je sprožil kritike s strani FPÖ in burgenlandske SPÖ.

Norbert Hofer, vodja poslanske skupine FPÖ v Gradiščanski in nekdanji zvezni predsedniški kandidat, razmišlja o umiku iz deželne politike. Hofer bo do konca leta razmislil o svoji prihodnosti, pri čemer je prejel že več ponudb iz gospodarstva. Če se bo odločil za prehod v zasebni sektor, bo še naprej politično aktiven in bo podpiral Svobodnjake (FPÖ).

FPÖ je v preiskovalni komisiji glede primera pokojnega vodje oddelka na ministrstvu za pravosodje, Christiana Pilnacka, zaenkrat opustila zaslišanje političnih prominentnežev. V zahtevi za zaslišanje, ki jo je pridobila APA, naj bi bili sprva povabljeni tisti, ki so bili neposredno soočeni s Pilnackovo smrtjo ali so jo raziskovali, vključno s policisti, novinarji in njegovo nekdanjo partnerko. Seja bo potekala v četrtek zvečer.

Deželna vlada Zgornje Avstrije je sprejela novo uredbo o bobrih, ki dovoljuje odvzem do 158 živali na sezono (od 1. septembra do 31. marca) pod določenimi pogoji. To predstavlja približno sedem odstotkov populacije in je manj od letnega prirastka. Po besedah pristojnega namestnika deželnega glavarja Manfreda Haimbuchnerja (FPÖ), odvzem večjega števila bobrov ne bi več zagotavljal ohranitve njihove populacije.

Ministrica za pravosodje Anna Sporrer nasprotuje vzpostavitvi centrov EU za vračanje migrantov v afriških državah. Pogojuje jih s članstvom v Svetu Evrope, medtem ko evropski komisar za migracije Magnus Brunner meni drugače. Sporrerjeva želi zagotoviti spoštovanje človekovih pravic pri vračanju migrantov. Evropska poslanka FPÖ Stegerjeva kritizira načrte EU kot nezadostne.

Deželna glavarica Spodnje Avstrije Johanna Mikl-Leitner (ÖVP) je napovedala morebitno tožbo proti Dunaju zaradi zavračanja pacientov iz njene dežele. V letnem pregledu je poudarila, da so najeli odvetnika za preučitev vseh pravnih možnosti. Njen namestnik Udo Landbauer (FPÖ) je opozoril na poročilo komisije za ocenjevanje ukrepov med pandemijo koronavirusa, ki je ugotovila 'težke stranske učinke in posledice' sprejetih ukrepov.

Spodnja Avstrija načrtuje zvišanje upravnih taks za vloge za pridobitev avstrijskega državljanstva. Predlog za zvišanje, ki ga predlaga FPÖ, naj bi bil sprejet na seji deželnega zbora 18. decembra, začel pa bi veljati 1. januarja 2026. Natančni zneski nove takse še niso določeni in so predmet pogajanj.

Andrej Babiš je bil uradno imenovan za češkega premierja, vendar še nima vseh pristojnosti, saj vlada Petra Fiale še ni odstopila. Babiš je predsedniku Pavlu predal seznam kandidatov za ministre iz strank ANO, SPD in Motoristov sobě, pri čemer Filipa Turka ni predlagal. Vodenje ministrstva za okolje naj bi prevzel šef Motoristov, Macinka, ki bo vodil tudi zunanje zadeve.

Podelitev Komturjevega križca dežele Gradiščanske nemškemu zdravniku za ušesa, nos in grlo je sprožila kritike. Andreas Dietz je večkrat operiral deželnega glavarja Hansa Petra Doskozila na grlu. Norbert Hofer iz FPÖ je dejal, da Komturjev križec ni zasebni red deželnega glavarja. Doskozil je svojemu zdravniku podelil odlikovanje, kar ni všeč vsem strankam.

Avstrijska stranka FPÖ poziva k ustavni zaščiti pravice do plačevanja z gotovino, pri čemer se zgleduje po Sloveniji, ki je to pravico že vključila v ustavo. Alexander Petschnig iz FPÖ kritizira SPÖ in ÖVP zaradi blokiranja podobnih pobud v Avstriji, trdi, da s tem kršijo temeljno pravico do gotovine. Poudarja, da EU postopoma omejuje uporabo gotovine, zato je nujna zaščita na nacionalni ravni.

V torek se bo avstrijsko vrhovno sodišče ukvarjalo z Egistom Ottom, nekdanjim vodjo inšpektorata razpuščenega Zveznega urada za zaščito ustave in boj proti terorizmu (BVT), nekdanjim poslancem FPÖ Hans-Jörgom Jeneweinom in nekdanjo uslužbenko takratnega notranjega ministra Herberta Kickla (FPÖ). To je za APA potrdil tiskovni predstavnik vrhovnega sodišča Frederick Lendl.

Volksanwalt Christoph Luisser, ki ga je imenovala stranka FPÖ, je kritiziral notranje in pravosodno ministrstvo zaradi domnevnih ovir pri preiskavi policijskega dela v zvezi s smrtjo nekdanjega vodje oddelka na pravosodnem ministrstvu, Christiana Pilnacka. Ministrstvi naj ne bi posredovali zahtevanih dokumentov.

V avstrijskih zaporih so letos zabeležili 29 poskusov samomora, kar je precej več kot v preteklih letih. Lani je bilo takih primerov 22, od leta 2019 pa med 13 in 25. Število dokončanih samomorov se zmanjšuje: v letih 2023 in 2024 je bilo 12 primerov, letos pa sedem.

Predsednik češkega parlamenta Tomio Okamura (SPD) se je na svojem prvem obisku na Slovaškem srečal s predsednikom slovaškega parlamenta Richardom Rašijem (Hlas-SD), predsednikom Petrom Pellegrinijem in premierjem Robertom Ficom (Směr-SD). Okamura je Ficu predstavil Filipa Turka (AUTO) kot potencialnega ministra. Raši je obisk ocenil kot ponovni zagon odnosov med državama. Delegacija se je udeležila tudi srečanja v formatu Slavkov z avstrijskim kolegom Walterjem Rosenkranzem (FPÖ).

V petek je v Gradišču potekala izredna seja deželnega zbora, kjer je deželni glavar Hans Peter Doskozil predstavil proračun. Opozicija, sestavljena iz FPÖ in ÖVP, je nato vložila predlog za nezaupnico proti Doskozilu, ki pa je bil z večino glasov zavrnjen. Norbert Hofer in Bernd Strobl sta v svojih govorih izpostavila finančno stanje dežele.

Deželno ustavno sodišče v Turingiji je zavrnilo tožbo poslanske skupine AfD, ki je nasprotovala izključitvi ekstremistov iz pripravništva za pravnike. Sodišče je poudarilo, da pripadnost stranki sama po sebi ni zadosten razlog za izključitev, temveč mora posameznik kršiti načela svobodne demokratične ureditve.

ORF-Stiftungsrat bo na četrtkovi seji poskušal zagotoviti pravno varnost s potrditvijo sklepov iz prvih dveh sej. Med drugim bodo potrdili izvolitev predsednika Heinza Ledererja. Medtem ko je FPÖ-Stiftungsrat Peter Westenthaler na tiskovni konferenci opozoril na "kaotične dni na Küniglbergu", je Lederer to označil zgolj kot previdnostni ukrep.

Dunajska FPÖ zahteva 1.500 dodatnih policistov v mestu, kar naj bi bila minimalna potrebna številka. Vodja stranke Dominik Nepp trdi, da se trenutno rekrutira premalo novih policistov. Pozivajo notranjega ministra Gerharda Karnerja (ÖVP) in župana Michaela Ludwiga (SPÖ), da ukrepata, saj naj bi bil Ludwig eden od »vplivnežev« zvezne vlade.

Podnebna konferenca ZN COP30, ki jo je gostila Brazilija, se je končala z razočaranjem, saj so se številni veliki udeleženci upirali sprejetju ambicioznih ciljev. Kljub prizadevanjem Brazilije, da bi bila to 'COP resnice', so bili doseženi le skromni rezultati.

Parlamentarni preiskovalni odbor za primer Pilnacek, ki so ga zahtevali Svobodnjaki, se je konstituiral. Na seji so določili termine in personalne zadeve, vključno s predsedovanjem, ki ga bo prevzel predsednik državnega zbora Walter Rosenkranz (FPÖ). Določeni so bili tudi vodje poslanskih skupin. Zaslišanja naj bi se začela 14. marca, pred tem pa morajo biti povabljene priče. Rosenkranza bosta kot predsednika nadomeščala drugi predsednik državnega zbora Peter Haubner (ÖVP) in tretja predsednica državnega zbora Doris Bures (SPÖ). Funkcijo sodnice v postopku bo ponovno opravljala nekdanja sodnica višjega deželnega sodišča Christa Edwards. Vodja poslanske skupine FPÖ bo znova Christian Hafenecker, ÖVP bo ponovno stavila na Andreasa Hangerja, SPÖ pa na.

Avstrijska vlada, ki jo sestavljajo stranke ÖVP, SPÖ in NEOS, je dosegla notranji dogovor o novem predlogu zakona o trgu z električno energijo (ElWG). Yannick Shetty, vodja poslanske skupine NEOS, je to potrdil, vendar ni razkril podrobnosti. Za sprejetje zakona je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Stranka FPÖ potrjuje pogovore, vendar poudarja, da dogovor še ni dosežen. Stranka Zeleni trdi, da besedilo zakona še ni bilo predloženo.

Po odstopu predsednika WKÖ Haralda Mahrerja, FPÖ in NEOS zahtevata umik "nesramnih funkcionarskih prejemkov" in "absolutno nerazumljivih povišanj plač". Generalni sekretar FPÖ Michael Schnedlitz predlaga ničelno povišanje plač za funkcionarje Gospodarske zbornice in zadržanje plač za zaposlene na vodilnih položajih. Klubski vodja NEOS Yannick Shetty poudarja, da se z Mahrerjevim odstopom zadeva ne zaključi.

Deželni svetnik Martin Antauer bo vodil Svobodnjake (FPÖ) na občinskih volitvah v St. Pöltnu 25. januarja 2026. Antauer, ki želi postati župan, napoveduje boj proti kriminalu in se bo v primeru izvolitve odpovedal funkciji deželnega svetnika. Cilj stranke je preprečiti absolutno večino SPÖ.

Landeshauptmanni so v petek na Štajerskem začeli konferenco v dvorcu Seggau. Medsebojne napetosti med državo in deželami, ki so se v preteklih dneh pojavljale v medijih zaradi proračuna, navzven sprva niso bile opazne. Neformalni pogovori so trajali do približno 1. ure zjutraj in so po besedah deželnega glavarja Maria Kunaska (FPÖ), predsedujočega konference, dobro potekali.

Mesto Gradec je potrdilo večletno financiranje kulture za obdobje 2026-2028, pri čemer bo razdeljenih približno 14,286 milijona evrov. Ta sredstva naj bi zagotovila finančno varnost za neodvisno sceno in kulturne pobude. Svetniki mestne občine Gradec so potrdili dodelitev sredstev, pri čemer niso glasovali svetniki FPÖ in Korupcijsko prostega kluba svetnikov (KFG), kot je sporočil klub svetnikov KPÖ.

Avstrijski državni zbor bo prihodnji teden razpravljal o ukinitvi nalepk za avtoceste, ki naj bi jih do konca leta 2026 v celoti nadomestile digitalne vinjete. Na dnevnem redu je tudi novela zakona, ki naj bi pospešila velike postopke. Seje se bodo začele z aktualno uro stranke FPÖ (sreda) in vprašanji ministru za izobraževanje stranke NEOS, Christophu Wiederkehru (četrtek).

Nekdanji predsednik FPÖ Heinz-Christian Strache je sprejel prvo tožbo v t.i. aferi stroški. Njegova odvetnica je sporočila, da ugovora ne bo. Državno tožilstvo Dunaj Strachetu in še eni osebi očita zlorabo zaupanja v zvezi s poskusom izplačila premije življenjskega zavarovanja, ki ga je sklenila dunajska FPÖ. Strache zavrača krivdo.

V razpravi o plačah v avstrijski gospodarski zbornici (WKÖ) predsednik dunajske gospodarske zbornice Walter Ruck meni, da je njegovo nadomestilo primerno. Njegovo »funkcijsko nadomestilo« naj bi se letos v primerjavi z letom 2021 povečalo za 21 odstotkov.

V parlamentu je kljub ostri kritiki zgodovinarjev in drugih strank potekal Dinghoferjev simpozij stranke FPÖ. Dogodek, ki ga je organiziral predsednik državnega sveta Walter Rosenkranz, je sprožil proteste pred parlamentom, kjer je potekal vzporedni protisimpozij.

V občini St. Georgen bei Grieskirchen v Zgornji Avstriji je bil za novega župana izvoljen Gerald Nußbichler (ÖVP). Na volitvah je prejel 83,0 % glasov in premagal kandidata stranke FPÖ, Raimunda Dopplerja, ki je prejel 17,0 % glasov. Nove volitve so bile potrebne po smrti prejšnjega župana Karla Furthmairja (ÖVP) julija 2025.

Peter Haubner (ÖVP), namestnik predsednika Nacionalnega sklada Republike Avstrije za žrtve nacizma, je izrazil zadovoljstvo z novo ureditvijo, ki mu omogoča vodenje poslov sklada, čeprav je uradni predsednik Walter Rosenkranz (FPÖ). Ta ureditev je bila sprejeta po protestih judovskih skupin. Haubner je poudaril dobre odnose z Izraelitsko kulturno skupnostjo na Dunaju.

V Avstriji so se pojavile kritike zaradi zvišanja plač predsednikov deželnih gospodarskih zbornic, ki so se ponekod povečale za do 60 odstotkov. To se je zgodilo po tem, ko je javnost izrazila nezadovoljstvo nad predlaganim 4,2-odstotnim povečanjem plač za zaposlene v Gospodarski zbornici, ki ga je predsednik zbornice znižal na 2,1 odstotka. Povišanje plače predsednika gospodarske zbornice Tirolske je na primer znašalo od 6.400 evrov na 10.400 evrov. Stranki FPÖ in NEOS sta kritizirali tudi 55-odstotno povečanje plače predsednika gospodarske zbornice Andreasa Wirtha.

V Salzburgu je več sto negovalcev in negovalk protestiralo proti varčevalnim načrtom deželne vlade ÖVP-FPÖ. Na konferenci sveta delavcev so se dogovorili za nov protestni shod pred sedežem deželne vlade 25. novembra, dan pred deželnim zborom, kjer bodo obravnavali proračun. Možnosti stavk ali zborovanj zaposlenih še niso izključene. Zasedanje deželnega zbora je zaznamovala razprava o načrtovanih zmanjšanjih sredstev.

Štajerski deželni glavar Mario Kunasek (FPÖ) je tri dni preživel v Budimpešti, kjer se je srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom. Med pogovori so izpostavili teme, kot so migracije in obrambna politika. Obisk je sprožil kritike štajerske opozicije, predvsem s strani vodje SPÖ Maxa Lercherja.

Večina Avstrijcev ima negativen odnos do Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Raziskava Gallupovega inštituta je pokazala, da 70 odstotkov Avstrijcev zavrača politiko, ki jo izvaja Trump, medtem ko je le 23 odstotkov ocenjuje ZDA pod njegovim vodstvom pozitivno. Pozitiven odnos do ZDA je sicer višji, ko ne gre za oceno političnega vodstva, in znaša 52 odstotkov.

Albanska vlada načrtuje proračun v višini 8,8 milijarde evrov za leto 2026, ki vključuje znatno povečanje socialnih izdatkov in javnih naložb. 100 milijonov evrov bo namenjenih za povišanje pokojnin v skladu z novo shemo, 135 milijonov evrov pa za povračilo stroškov zdravil. Za obnovo bo namenjenih 50 milijonov evrov.

Predstavniki parlamentarnih strank so v sredo popoldne v odboru za poslovnik avstrijskega državnega sveta razpravljali o morebitnem prenosu prihajajoče preiskovalne komisije v zadevi Pilnacek v živo. Pred tem soglasje ni bilo pričakovano, vendar je drugi predsednik državnega sveta Peter Haubner (ÖVP) takšen postopek označil za 'zelo možnega'. FPÖ se je sklicevala na svoj predlog in poudarila, da je to 'vprašanje volje'.

Več zgodovinarjev je v odprtem pismu protestiralo proti prireditvi, ki jo v avstrijskem parlamentu organizira predsednik državnega sveta Walter Rosenkranz (FPÖ). Sporna je "Dinghofer-Symposium 2025", načrtovana za 11. november, saj naj bi parlament postal "prostor za počastitev spomina na deklariranega antisemita in nacista", kot so zapisali v pismu, ki sta ga med drugim podpisala zgodovinarja Helmut Konrad in Oliver Rathkolb.