Nemški finančni minister in podpredsednik vlade Lars Klingbeil je izjavil, da se načela mednarodnega prava uporabljajo za vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je sledil grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi oziroma prevzemu Grenlandije. Klingbeil je poudaril, da je odločitev o prihodnosti tega strateškega otoka izključno v pristojnosti Danske in Grenlandije same. Klingbeilove izjave so bile podane v luči priprav na srečanje skupine G7, kjer bo dostop do ključnih mineralnih surovin ena izmed osrednjih tem pogovorov. Nemčija s tem jasno sporoča, da ne podpira enostranskih teženj po spreminjanju meja ali političnega statusa ozemelj, ki so pod suverenostjo drugih evropskih držav. Takšna retorika Washingtona po mnenju Berlina spodkopava ustaljene mednarodnopravne norme. Nemški minister je s svojim nastopom utrdil stališče evropskih zaveznic, ki nasprotujejo Trumpovim zamislim o nakupu otoka. Vprašanje Grenlandije postaja vse bolj pomembno ne le zaradi ozemeljske suverenosti, temveč tudi zaradi naravnih virov in strateškega položaja v Arktiki, ki v zadnjem obdobju priteguje pozornost vseh svetovnih velesil.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je 8. marca napovedalo uradno preiskavo prevzema kitajskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus, ki ga namerava kupiti ameriška korporacija Meta. Kitajske oblasti bodo preverile skladnost posla z veljavno zakonodajo, kar po mnenju analitikov kaže na močno zaostritev nadzora nad izvozom občutljivih tehnologij umetne inteligence. Postopek preverjanja bi lahko trajal do šest mesecev, kar bi znatno upočasnilo ali celo ogrozilo izvedbo te večmilijardne transakcije. Strokovnjaki opozarjajo, da se Meta poleg izvoznih omejitev lahko sooči tudi s protimonopolno preiskavo. Ker Manus velja za eno najbolj obetavnih podjetij na področju avtonomnih agentov umetne inteligence, Peking s tem dejanjem ščiti nacionalne interese in tehnološko suverenost. Ta poteza odraža širši trend v kitajski politiki, kjer država aktivno posega v prevzeme, ki vključujejo prenos kritičnega znanja v tujino, predvsem v Združene države Amerike. Preiskava poteka v času povečanih napetosti med velesilama na področju tehnološke prevlade. Kitajska s tem sporoča, da ne bo dovolila nekontroliranega odliva naprednih algoritmov, ki so bili razviti na njenih tleh. Analitiki v Hongkongu poudarjajo, da bo ta primer služil kot precedens za prihodnje tuje investicije v kitajski tehnološki sektor, saj postavlja jasne meje pri prodaji podjetij z visoko strateško vrednostjo zahodnim korporacijam.

Francoska vlada je uradno spremenila datum prihajajočega vrha skupine G7, ki bo leta 2026 potekal v Franciji. Srečanje naj bi se po prvotnih načrtih začelo 14. junija, vendar so ga po posvetovanjih s partnericami prestavili na obdobje med 15. in 17. junijem. Kot razlog za to odločitev se navaja prekrivanje prvotnega termina s turnirjem mešanih borilnih veščin UFC, ki ga bo ameriški predsednik Donald Trump gostil v Beli hiši. Iz urada francoskega predsednika Emmanuela Macrona so sporočili, da je bil premik rezultat usklajevanja med državami članicami, medtem ko so v Beli hiši poudarili, da so partnerice G7 pokazale razumevanje za urnik ameriškega predsednika. Trump je namreč že pred tem napovedal, da bo 14. junija, ko praznuje tudi svoj 80. rojstni dan, na južni trati Bele hiše gostil okoli 5000 povabljencev na športnem dogodku. Analitiki poudarjajo, da takšna prilagoditev urnika najpomembnejšega diplomatskega srečanja zahodnih sil zaradi športnega dogodka odraža spremenjeno dinamiko znotraj skupine G7 pod novim vodstvom ZDA. Čeprav uradni Pariz poudarja pomembnost enotnosti skupine, kritiki opozarjajo na nenavadnost situacije, ko se mednarodni politični dnevni red prilagaja zasebnim in športnim dogodkom posameznih voditeljev.

Francoska vlada je uradno sporočila, da junijski vrh skupine G7 v letovišču Évian ne bo potekal v prvotno predvidenem terminu. Do preložitve dogodka, na katerem se bodo sestali voditelji sedmih gospodarsko najrazvitejših držav, prihaja zaradi usklajevanja urnikov vpletenih strani. Sprememba termina je v nekaterih medijih sprožila ugibanja o morebitni povezavi z interesi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, zlasti glede njegovega zanimanja za borilne veščine, vendar uradni viri teh namigovanj niso potrdili. Glavni poudarek srečanja ostaja na vprašanjih globalne diplomacije in mednarodne stabilnosti. Organizatorji so poudarili, da bodo novi datumi znani v kratkem, pri čemer lokacija v prestižnem zdraviliškem kraju ob Ženevskem jezeru ostaja nespremenjena. Diplomatska prizadevanja so trenutno usmerjena v zagotavljanje polne udeležbe vseh povabljenih državnih voditeljev.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Predsednik Lai Čing-te je v novoletnem nagovoru znova izpostavil nujnost obrambe Tajvana, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve, ki je nagovor označil za spodbujanje nasprotovanja in separatistične retorike. Medtem je premier卓榮泰 izrazil upanje na hitro obravnavo proračuna, zakona o posebnih obrambnih ukrepih in predloga zakona o finančni porazdelitvi v parlamentu, omenil pa je tudi načrte za prihodnje izobraževalne razvojne račune za otroke in mladostnike.鄭麗文 se je udeležila novoletne slovesnosti國民黨 in pozvala k sodelovanju in preseganju razlik med strankami.

Čeprav so se nekatere Trumpove carinske grožnje v letu 2025 izkazale za prazne, so se mnoge uresničile v obliki novih davkov na uvoz, ki so spremenili ameriško gospodarsko politiko. Pričakuje se, da bo Trump uvedel nove dajatve, če bo vrhovno sodišče razveljavilo obstoječe. Medtem pa je voditelj televizije MAGA, Eric Bolling, kritiziral Trumpovo politiko.

Najnovejša raziskava inštituta Ifo je razkrila, da velika večina podjetij v Nemčiji meni, da so trenutne davčne obremenitve previsoke. Nemčija se med državami skupine G7 uvršča na vrh po višini obdavčitve podjetij, kar po mnenju gospodarstvenikov resno ogroža konkurenčnost največjega evropskega gospodarstva. Podjetja so v anketi izpostavila tri specifične davke, ki zanje predstavljajo največje breme in ovirajo njihovo poslovanje ter investicijski potencial. Rezultati raziskave poudarjajo naraščajoče nezadovoljstvo v poslovnem sektorju, kjer prevladuje prepričanje, da država s trenutno davčno politiko bolj deluje v korist davčne uprave kot pa v podporo gospodarski rasti. Gospodarstveniki opozarjajo, da bi lahko visoki stroški obdavčitve privedli do zmanjšanja domačih naložb ali celo do selitve dejavnosti v države z ugodnejšim poslovnim okoljem. Inštitut Ifo s temi podatki potrjuje nujnost razprave o davčni reformi, ki bi Nemčijo ponovno naredila privlačno za domače in tuje vlagatelje.

V Združenem kraljestvu se gospodinjstva soočajo z višjimi stroški energije, ki se bodo z novim letom zvišali za povprečno 0,2 odstotka. Restavracija Wagamama razmišlja o zvišanju cen zaradi naraščajočih operativnih stroškov, povezanih z višjimi minimalnimi plačami. Na Kitajskem se je tovarniška aktivnost decembra povečala, prvič po osmih mesecih, zaradi povečanega števila naročil pred prazniki.

Ameriško finančno ministrstvo ima 261,5 milijona unč zlata, ocenjenega na 42,22 dolarja na unčo, kar predstavlja več kot bilijon dolarjev skrite likvidnosti. Hkrati pa se na napovednih trgih zmanjšujejo možnosti, da bi Kevin Hassett postal naslednji predsednik ameriške centralne banke (Fed). Trgovinske tarife Donalda Trumpa so povzročile visoke stroške malim podjetjem.

Medtem ko Trump in njegovi zavezniki trdijo, da stroške carin nosijo izključno tuje države, poročila kažejo, da dejanske stroške nosijo ameriška mala podjetja. CEO Bank of America, Brian Moynihan, je izjavil, da se Trumpova trgovinska vojna umirja.

Kitajska tovarniška aktivnost se je decembra okrepila prvič v osmih mesecih zaradi povečanega števila naročil pred prazniki in pospešenih gradbenih projektov. V Združenem kraljestvu pa se bodo gospodinjstvom zvišali računi za energijo v povprečju za 0,2 % z novim letom. Restavracija Wagamama razmišlja o dvigu cen obrokov zaradi višjih stroškov dela, povezanih z dvigom minimalne plače.

Politika carin ameriškega predsednika Donalda Trumpa ni izboljšala zaposlovanja v proizvodnem sektorju, ki je od uvedbe carin izgubljal delovna mesta. Kljub Trumpovim trditvam o ustvarjanju »velikega bogastva« s tarifami, trgi pričakujejo nespremenjene obrestne mere. Podjetja so zaradi negotovosti glede prihodnosti previdna pri zaposlovanju in se osredotočajo na kapitalske naložbe namesto na delavce.

Kanada je dejala, da izraelska odobritev 19 novih naselbin na Zahodnem bregu krši mednarodno pravo. Skupno štirinajst držav je pozvalo Izrael, naj razveljavi odločitev o gradnji novih naselbin.

Izrael je odobril 19 novih judovskih naselbin na Zahodnem bregu, kar je povzročilo obsodbe in zaskrbljenost glede kršitve premirja v Gazi. Palestinci poročajo, da je Izrael porušil več sto domov v bližini Jeruzalema, s čimer je razselil na stotine Palestincev. Izraelske okupacijske sile so izvedle več napadov v južnem Libanonu, kar predstavlja kršitev sporazuma o prekinitvi ognja. Umrl je Mohammad Bakri, priznani palestinski režiser filma Jenin, Jenin.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da Rusija ni zainteresirana za ponovno združitev s skupino G7, saj meni, da je ta format zastarel in v stanju propadanja. Po njegovih besedah ta format za Rusijo ne predstavlja več zanimivega prizorišča za mednarodni dialog. Predsednik Vladimir Putin je že zavrnil možnost vrnitve države v G8.

Dmitrij Peskov je izjavil, da je za Rusijo pomembno, da zahodni mediji slišijo stališče predsednika Putina. Poudaril je tudi, da Rusija ni zainteresirana za vrnitev v format G7, ki ga smatra za zastarelega in v razpadanju.

Skupina G7 je obsodila obsodbo Jimmyja Laija, ustanovitelja medijske skupine Next Digital, zaradi "dogovarjanja s tujimi silami" v Hongkongu in pozvala k njegovi takojšnji izpustitvi. Hči Jimmyja Laija je izrazila globoko žalost zaradi obsodbe in kritizirala poslabšanje pravne države v Hongkongu pod kitajsko vlado.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podaljšal prepoved dobave ruske nafte in naftnih derivatov, ki so predmet omejitve cen, do 30. junija 2026. Ukrep je podaljšanje prejšnje odločitve, ki je bila sprejeta kot odgovor na uvedbo omejitve cen ruske nafte s strani držav G7 in Evropske unije.

Ruska centralna banka je vložila tožbo proti belgijskemu centralnemu depozitarju vrednostnih papirjev Euroclear v moskovskem arbitražnem sodišču. Zahtevajo odškodnino v višini 18,2 bilijona rubljev, kar znaša približno 230 milijard ameriških dolarjev. Tožba je povezana z izgubami, ki naj bi jih ruska centralna banka utrpela zaradi zamrznitve ruskih sredstev s strani Euroclear. EU in skupina G7 sta zamrznili za približno 300 milijard evrov ruskih sredstev, od tega je približno 185 milijard evrov v Euroclear.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišlja o oblikovanju nove skupine držav, ki bi vključevala Kitajsko in Rusijo. Po poročanju Politica naj bi ta skupina predstavljala alternativo skupini G7.

Ameriški predsednik Trump naj bi bil po navedbah Bele hiše »zelo razočaran« nad Rusijo in Ukrajino glede vojne v Ukrajini. Že več kot tri leta in pol se Ukrajina brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so doslej bila neuspešna. Trump zdaj pritiska na nov mir.

V Montrealu se danes zaključuje srečanje ministrov G7 za industrijo, digitalno tehnologijo. Dvodnevni dogodek je del serije ministrskih srečanj, ki potekajo pod kanadskim predsedstvom skupini G7. Minister za umetno inteligenco, Evan Solomon, je napovedal nove digitalne sporazume z Evropo.

Evropska komisija si prizadeva, da bi države članice EU dosegle dogovor o uporabi do 210 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja do vrha voditeljev 18. decembra. Japonska je zavrnila predlog.

V Montrealu so se zbrali ministri za industrijo, digitalizacijo in tehnologijo držav G7, da bi razpravljali o umetni inteligenci in kvantni tehnologiji. Dvodnevni dogodek je del serije ministrskih srečanj, ki potekajo v času kanadskega predsedovanja skupini G7.

Države G7 in Evropska unija razpravljajo o prepovedi prevoza ruskih naftnih derivatov po morju, poroča Reuters, ki se sklicuje na obveščene vire.

Pilot, ki je junija med vrhom voditeljev držav G7 v Alberti s svojim dejanjem povzročil posredovanje štirih lovcev CF-18 Hornet, ne bo kazensko odgovarjal. Med vrhom, na katerem so bili prisotni voditelji Kanade, Združenih držav Amerike, Francije, Nemčije, Japonske, Združenega kraljestva, Italije in Evropske unije, je pilot kršil zračni prostor.

Nekdanji visoki ruski general Vladimir Chirkin je ostro kritiziral rusko obveščevalno službo zaradi napačnih informacij o podpori Ukrajincev Rusiji. Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija osvobodila celoten Donbas, bodisi s silo bodisi s pogajanji. Ukrajinski pogajalci so se sestali z ameriškimi predstavniki na Floridi, medtem ko je Putin označil pogovore z ZDA o končanju vojne v Ukrajini za "koristne", a tudi "težke". Prav tako je opozoril, da bi poteza EU za zaseg zamrznjenega ruskega premoženja lahko pomenila upravičevanje vojne.

Vladimir Putin je indijskemu premierju Narendri Modiju podrobno predstavil situacijo glede Ukrajine in mirovna pogajanja. Putinov obisk v Indiji je bil označen za zgodovinskega, saj naj bi prispeval k uspešnemu razvoju rusko-indijskih odnosov.

Vladimir Putin je prispel v New Delhi na dvodnevni državni obisk. Na letališču ga je pričakal indijski premier Narendra Modi, kar je ocenjeno kot redek diplomatski prijem. Pred obiskom so se v središču New Delhija pojavili plakati s Putinovo in Modijevo sliko.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta razpravljala o prekinitvi ognja v Ukrajini in trgovinskih odnosih med državama. Macron si prizadeva za uravnoteženje odnosov in okrepljeno gospodarsko sodelovanje.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je opozorila, da bo britansko gospodarstvo naslednje leto upočasnilo rast zaradi dviga davkov in omejevanja porabe. Napovedujejo, da bo gospodarska rast s 1,4 odstotka v letošnjem letu padla na 1,2 odstotka v letu 2026. OECD tudi kritizira prizadevanja laburistov za zmanjšanje priseljevanja, saj naj bi to škodovalo gospodarski rasti. Inflation v Veliki Britaniji naj bi bila najvišja med državami G7.

Kitajska tovarniška aktivnost se je novembra rahlo izboljšala, vendar je še vedno pod mejo rasti, kar pomeni že osmi mesec krčenja. Ameriški proizvodni sektor kaže mešano sliko: S&P Global PMI je presegel pričakovanja, medtem ko je ISM PMI padel in je že deveti mesec v območju krčenja. Poleg tega Newsweek poroča o upadu modrih ovratnikov v ZDA zaradi avtomatizacije.

Evropska komisija je pozvala države G7, naj pospešijo izplačilo 50 milijard dolarjev posojila Ukrajini. Poziv prihaja v času, ko Belgija še naprej blokira predlagano shemo financiranja EU, ki bi uporabila zamrznjena ruska sredstva. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je poudaril nujnost hitrejšega izplačila zadržanih tranš zahodnih partnerjev.

Vladimir Putin je izjavil, da si Rusija želi dogovora z Ukrajino, tudi o teritorialnih vprašanjih, vendar je to trenutno pravno nemogoče s strani Kijeva. Ponovil je, da je podpisovanje dokumentov z ukrajinskim vodstvom nesmiselno, ter dodal, da je v Ukrajini dovolj ljudi, ki si želijo zdravih odnosov z Rusijo.

Predsednik Vladimir Putin je predlagal dobavo ruskega orožja, preizkušenega v bojih, članicam CSTO. Prav tako je poudaril, da je skupna ruska vojaška baza v Kirgizistanu pomemben dejavnik za zagotavljanje stabilnosti v regiji. Putin je napovedal tudi program opremljanja sil CSTO s sodobnim ruskim orožjem ter načrte za skupne vojaške vaje in izboljšano vojaško sodelovanje.

Več držav Evropske unije je izrazilo sum, da Belgija zadržuje dobiček, ustvarjen iz zamrznjenih ruskih sredstev, namesto da bi ga prenesla v Ukrajino. Pojavljajo se očitki, da belgijska vlada ne razkriva v celoti, kam usmerja davčne prihodke od teh sredstev.

Evropska komisija je odobrila šesto zahtevo Grčije za izplačilo sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost ter izplačala 2,1 milijarde evrov. Odobritev je sledila pozitivni oceni grškega načrta za okrevanje.

Evropska unija pripravlja rezervni načrt za pomoč Ukrajini v primeru zamud pri dogovoru o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. Po poročanju Politica EU preučuje možnost začasnega posojila, ki bi Ukrajini omogočilo preživetje. Dolgoročno pa EU računa na ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Belgija nasprotuje zaplembi ruskih sredstev, kar otežuje dogovor o reparacijskem posojilu v višini 140 milijard evrov.

Magnus Brunner, evropski komisar za notranje zadeve in migracije, je dejal, da se varnostni uradniki z vsega sveta v Ottawi pogovarjajo o boljših načinih za boj proti organiziranemu kriminalu. Brunner je dodal, da se lahko Evropa od Kanade veliko nauči o tem, kako se spopasti z organiziranimi kriminalnimi skupinami.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

V Ottawi se je začelo dvodnevno srečanje ministrov za notranje zadeve in varnost držav G7, kjer razpravljajo o preprečevanju transnacionalnega organiziranega kriminala, nevarnostih sintetičnih drog, tihotapljenju migrantov in transnacionalni represiji. Minister za javno varnost Gary Anandasangaree je poudaril pomen usklajenega delovanja pri soočanju s temi globalnimi izzivi.

Donald Trump se je v Beli hiši sestal z novoizvoljenim županom New Yorka, Zohranom Mamdanijem, in ga pohvalil, rekoč, da bo presenetil konservativce. Medtem naj bi Trump pripravil ponižujoč mirovni načrt za Ukrajino, kar kaže na njegovo mnenje o drugih voditeljih G7.

ZDA in Rusija naj bi Ukrajini predstavili mirovni načrt v 28 točkah, ki predvideva hitre volitve po podpisu. Ukrajinsko prebivalstvo načrt označuje kot kapitulacijo in izdajo. Zelenski nakazuje sodelovanje in predlaga alternative, medtem ko Rusija trdi, da uradnega dokumenta od ZDA še ni prejela.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi pripravljal mirovni načrt za Ukrajino, ki bi med drugim vključeval odpravo sankcij proti Rusiji in ponovno vključitev države v skupino G7. Načrt naj bi temeljil na prepuščanju ozemelj Rusiji. Ukrajina naj bi morala prepustiti Krim in Donbas Rusiji.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Konservativna kritičarka za priseljevanje, Michelle Rempel Garner, napoveduje obsežne amandmaje k vladnemu zakonu o mejni varnosti, Bill C-12, s ciljem preoblikovanja azilnega sistema v Kanadi. Predlagane spremembe vključujejo prepoved vlaganja prošenj za azil tistim, ki so potovali skozi Evropo ali druge države G7.

Kremelj je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se začne pogajati, preden izgubi še več ozemlja. Zelenski se je o ameriškem mirovnem načrtu pogovarjal s francoskim predsednikom, nemškim kanclerjem in britanskim premierjem. Donald Tusk je reagiral na domnevni ameriško-ruski mirovni načrt, ki ga je kritiziral, kritike pa so letele tudi na Trumpa, ki naj bi si želel le Nobelovo nagrado za mir.

Administracija Trumpa preučuje predlog davčne službe IRS, ki bi ji omogočil dostop do podatkov o kripto valutah, ki jih imajo Američani v tujini. Predlog vključuje pridružitev globalnemu okviru za poročanje o kripto premoženju (CARF), ki ga je leta 2022 ustanovila OECD. CARF zahteva od držav članic, da si samodejno izmenjujejo informacije o državljanih, ki imajo kripto valute, s ciljem preprečevanja davčnih utaj. Večina držav G7 je že sprejela ta okvir.