Donald Trump z izjavami o neupoštevanju mednarodnega prava sprožil val zaskrbljenosti
Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem pogovoru za The New York Times povzročil preplah v mednarodni skupnosti z izjavo, da ga pri vodenju države ne omejuje mednarodno pravo, temveč zgolj njegova lastna moralna načela. Trump je poudaril, da so mednarodne pogodbe, zavezništva in institucije zanj obvezujoči le takrat, ko se sam tako odloči, kar predstavlja neposreden odklon od desetletja uveljavljenega svetovnega reda, temelječega na pravilih. Njegove besede, ki so vključevale tudi vnovične ambicije po prevzemu Grenlandije od Danske in morebiten izstop iz zveze NATO, so kritiki označili za nevaren premik k avtoritarnemu načinu vladanja. Obenem se v ameriški javnosti krepijo razprave o predsednikovem kognitivnem zdravju in vplivu številnih škandalov na zaupanje volivcev. Kljub 34 obsodbam za kazniva dejanja in številnim obtožbam o korupciji Trump ohranja močno podporo v svoji stranki, kar analitiki pripisujejo globoki politični polarizaciji v Združenih državah Amerike. Opazovalci opozarjajo, da v sodobnem političnem okolju škandali, ki so nekoč končevali kariere, nimajo več enakega učinka, saj se politična lojalnost pogosto postavlja pred ustavna načela in sistem zavor in ravnovesij. Kljub nekaterim nedavnim operativnim uspehom, kot je bila vojaška akcija v Venezueli, v kateri je bil zajet Nicolás Maduro, poročevalci izpostavljajo znake predsednikove telesne in duševne izčrpanosti. Mediji poročajo o njegovem begajočem in nerazločnem govoru med javnimi nastopi, kar sproža vprašanja o njegovi sposobnosti za opravljanje funkcije v drugem mandatu. Kritiki prav tako opozarjajo na molk vodilnih medijev, ki naj bi Trumpove kognitivne težave obravnavali manj strogo kot težave njegovih političnih tekmecev.