Kitajska je v letošnjem letu utrdila svojo vlogo vodilne države pri postavljanju novih premogovnih zmogljivosti, saj po poročilih neprofitne organizacije Global Energy Monitor (GEM) načrtuje zagon do 85 enot na premog. Podatki kažejo na izrazit razkorak v kitajski energetski politiki, saj država hkrati ostaja največja svetovna investitorka v obnovljive vire energije in shranjevanje v baterijah, a obenem skoraj lastnoročno vzdržuje svetovno porabo premoga. Od skupno 63 gigavatov (GW) novih zmogljivosti na premog, ki naj bi letos začele obratovati po vsem svetu, jih bo kar 55 GW na Kitajskem. To pomeni, da država predstavlja več kot 86 odstotkov vseh svetovnih zmogljivosti v gradnji, ki bodo predvidoma končane v letu 2024. Poleg Kitajske nove premogovne objekte gradijo tudi druga azijska gospodarstva, predvsem Indija, kjer je v gradnji za 24 GW zmogljivosti, ter Indonezija in Vietnam. Analitiki opozarjajo, da je Kitajska že lani prispevala 78 odstotkov vseh novih svetovnih zmogljivosti na premog. Čeprav država vlaga ogromna sredstva v sončno in vetrno energijo, se zdi, da premog ostaja ključen steber za zagotavljanje energetske varnosti in pokrivanje naraščajočih potreb po električni energiji, kar postavlja pod vprašaj globalne cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Medtem ko rusija obljublja pomoč Kitajski pri širitvi jedrske energije, da bi prehitela ZDA, poročilo nevladne organizacije Global Energy Monitor (GEM) ugotavlja, da nove jedrske elektrarne niso učinkovit pristop za doseganje podnebnih ciljev, zlasti v Evropi. Svetovno jedrsko združenje (WNA) pa predstavlja svoje najnovejše poročilo o uspešnosti, ki ponuja vpogled v svetovne trende in napredek pri doseganju ogljične nevtralnosti z majhnimi modularnimi reaktorji.