Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman se je v Zagrebu sestal s predstavniki hrvaških družin iz Boke Kotorske v Črni gori, ki si že desetletja prizadevajo za vračilo nacionaliziranega in odtujenega premoženja. Družini Tripković in Dabinović-Kokot sta ministra podrobno seznanili s pravnimi in institucionalnimi težavami, s katerimi se soočata pri poskusih restitucije svojih posesti v katastrskih občinah Dobrota, Kavač in Škaljari. Po navedbah predstavnikov družin je bil velik del njihovega premoženja nacionaliziran že po drugi svetovni vojni, vendar so najhujše izgube utrpeli v obdobju med letoma 1991 in 2000, ko je bilo več kot 90 odstotkov njihovega zemljišča nezakonito prenesenih na tretje osebe. Posebej izstopa primer družine Tripković, ki je v omenjenem obdobju izgubila več kot 500.000 kvadratnih metrov zemljišč, ter primer družine Dabinović-Kokot, katere zgodovinska Kokotova kula v Dobroti je resno ogrožena. Slednja je od leta 1949 zaščitena kot kulturni spomenik, vendar je bila njena integriteta poškodovana zaradi potresa leta 1979 ter kasnejših neustreznih posegov v prostor in kraje gradbenih elementov. Kljub številnim vloženim tožbam in zahtevkom črnogorske državne institucije doslej niso uspele zagotoviti pravne varnosti ali vrnitve lastninskih pravic, zato družine zdaj pričakujejo odločnejše posredovanje hrvaške diplomacije pri črnogorskih oblasteh.

Hrvaški minister za pravosodje Damir Habijan je sporočil, da je bila v Črni gori aretirana oseba, ki jo bremenijo vojnih zločinov proti civilistom na območju Grubišnega Polja. Mediji poročajo, da gre za Milorada Kovačevića, ki je bil že obsojen za zločine na dubrovniškem območju. Črnogorska policija je potrdila aretacijo 61-letnega M. K., ki ga Hrvaška išče zaradi vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki.

Črnogorska policija je v občini Zeta blizu Podgorice aretirala M. K. (61), ki ga Hrvaška išče zaradi suma storitve vojnih zločinov proti vojnim ujetnikom in civilnemu prebivalstvu. Po poročanju RTCG gre za Milorada Kovačevića. Hrvaški zunanji minister Grlić Radman se je že odzval na aretacijo.

Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je pozdravil aretacijo Milorada Kovačevića v Črni gori. Kovačevića Hrvaška išče zaradi suma storitve vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki in zločinov na območju Grubišnega Polja med Domovinsko vojno. Hrvaška je v stiku s črnogorskimi oblastmi.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je pozdravil aretacijo Milorada Kovačevića v Črni gori. Kovačevića, ki ga Hrvaška išče zaradi vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki, so aretirali v občini Zeta blizu Podgorice. Po aretaciji so ga privedli k sodniku Višjega sodišča v Podgorici.

Srbski minister za informiranje in telekomunikacije Boris Bratina je v televizijski oddaji na režimski televiziji Informer izrekel škandalozne izjave o Hrvaški in Hrvatih. Dejal je, da bi morala Hrvaška biti kaznovana z odvzemom ozemlja, podobno kot Ukrajina. Njegove izjave so sprožile številne odzive.

Hrvaška vlada je ustanovila komisijo, ki si prizadeva za povračilo šolskega broda Jadran in druge vojaške opreme od Črne gore, pri čemer Hrvaška meni, da je Jadran njena last. Vzporedno s tem je Črna gora v Bruslju zaprla pet pogajalskih poglavij z Evropsko unijo, kar naj bi potrdilo, da se reforme izplačajo.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je izrazil zaskrbljenost zaradi poskusov širitve rudnika v osrednji Bosni, ki bi lahko ogrozila obstoj približno 1000 Hrvatov, ki živijo v bližini Gornjega Vakufa-Uskoplja. O tem je obvestil tudi visokega mednarodnega predstavnika Christiana Schmidta.

Minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je obtožil predsednika Zorana Milanovića, da želi za veleposlanike imenovati svoje prijatelje in da s tem ustvarja "cirkus" pri imenovanju novih diplomatskih predstavnikov, o katerih odločata skupaj predsednik in vlada.

Ministrica za Evropo in zunanje zadeve Albanije, Elisa Spiropali, se je med uradnim obiskom na Hrvaškem sestala s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem. Glavna tema pogovorov je bila evropska perspektiva Albanije in podpora Hrvaške za njeno hitro vključitev v Evropsko unijo. Spiropali se je Milanoviću zahvalila za politično in tehnično podporo, ki jo Hrvaška nudi Albaniji.

Generalni sekretar Sveta za regionalno sodelovanje (RCC) Amer Kapetanović se je v Sarajevu srečal s hrvaškim ministrom za zunanje in evropske zadeve Gordanom Grlićem Radmanom in s slovensko državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Nevo Grašič. Na srečanju so razpravljali o regionalnem sodelovanju.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je izrazil pomisleke glede osmih kandidatov za veleposlanike, ki jih je predlagal predsednik Zoran Milanović. Glavni razlog za zadržanost je, ker kandidati prihajajo izven ustaljenega diplomatskega sistema. Kljub temu Grlić Radman poudarja, da pogovori o imenovanju veleposlanikov še niso prekinjeni.

Hrvaška bo vložila protest proti Srbiji, ker naj bi problematizirala uporabo hrvaškega jezika v vrtcu v Tavankutu, ki je bil zgrajen s sredstvi hrvaške vlade. Minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je to napovedal po srečanju s predsednico Hrvaškega nacionalnega sveta Jasno Vojnić. Hrvaška vlada je v izgradnjo vrtca Anđeli čuvari vložila 860.000 evrov.

Hrvaški državljan, ki je bil od začetka septembra pridržan v Maliju, je bil izpuščen na prostost in se je vrnil domov v Sarajevo, je sporočil minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman.

Minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je med dvodnevnim obiskom v Iraku ponudil tej državi hrvaške izkušnje pri razminiranju, obnovi infrastrukture in krepitvi institucij. Ministrstvo je sporočilo, da je Grlić Radman v Iraku bival 25. in 26. maja.

Minister za energijo in rudarstvo Črne gore, Admir Šahmanović, se je med obiskom v Rimu srečal s predstavniki italijanske družbe Cassa Depositi e Prestiti (CDP), ene najpomembnejših finančnih institucij v Italiji. Namen srečanja je bil odpreti dialog o možnostih za nadaljnje sodelovanje med Črno goro in italijanskimi finančnimi ter energetskimi subjekti na področju obnovljivih virov energije. Šahmanović je poudaril, da ima Črna gora velik potencial v hidroenergiji, vetru in soncu, kar lahko vodi v dolgoročno gospodarsko rast in energetsko neodvisnost.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil mnenje, da Budimpešta ni primerna lokacija za sestanek o Ukrajini. Madžarski premier Orban je izjavil, da bo kruh pojeftinil s prihodom Putina in Trumpa v Budimpešto. Obstaja tudi možnost, da bi vzhodne članice Nata poskušale sabotirati srečanje med Putinom in Trumpom v Budimpešti.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da protest, ki je bil napovedan za 1. november v Novem Sadu, ne bo imel večjega učinka. V Črni gori se medtem v pravosodju obetajo blokade ali stavke, medtem ko ministrstvo za pravosodje ignorira vprašanja medijev. V Beogradu je bil napovedan protest pred Narodnim gledališčem zaradi nestrinjanja z novim pravilnikom o delovni disciplini in zaprtjem gledališča, v Morinju pa je propadel protest proti spomeniku.

V Nišu je komisija obravnavala obtožbe o žalitvah na račun občanov in otrok z avtizmom, vendar večina članov iz vladajoče stranke ni ugotovila kršitev etičnega kodeksa. V Pljevljah stranka PES meni, da DPS ne brani idej, temveč le sledi preteklih dejanj. V Vranju pa je potekala preiskava smrti porodnice po porodu, pri čemer je prišlo do navodil za nadaljnje ukrepanje.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je poudaril, da mora Črna gora pred vstopom v Evropsko unijo rešiti vsa odprta vprašanja. Opozoril je, da bi morala Črna gora vložiti precejšnje napore, da bi izpolnila vse zahteve. Ervin Ibrahimović pa je izrazil upanje, da bo Črna gora pogajanja zaključila že prihodnje leto. Grlić Radman je še dodal, da odškodnina za taboriščnike ni finančno vprašanje, temveč moralno, prav tako kot vprašanje pogrešanih oseb.

V Nikšiću bo sodišče izreklo sodbo Stevanu Simijanoviću, lažnemu diplomatu, ki so ga aretirali v Milanu na podlagi tiralice Črne gore. Simijanović se je po spremembi oblasti leta 2020 v Črni gori predstavljal kot ameriški diplomat, vendar je ameriška ambasada v Podgorici zanikala, da bi bil ameriški državni uslužbenec. Hkrati je bila zavržena kazenska prijava proti Luki Mihajloviću, študentu, ki ga je policija pretepla in privezala na bolniško posteljo, zaradi pomanjkanja dokazov. Mihajlović je bil izpuščen iz pripora.

Benjamin Netanyahu je, po poročanju, umaknil podporo Trumpovemu načrtu za Gazo, le nekaj ur po njegovi objavi. Hamas se je zavezal, da bo načrt odgovorno preučil, prihajajo pa tudi pogovori s turškimi in egiptovskimi delegacijami. Arabski svet je izrazil podporo načrtu, ki vključuje prekinitev ognja, izmenjavo zapornikov in razorožitev Hamasa.

Načrt ameriškega predsednika Trumpa za Gazo je sprožil različne odzive. Medtem ko so arabske države in države Bližnjega vzhoda načeloma pozdravile načrt, so palestinske frakcije izrazile ostro zavrnitev in skepticizem. Izrael naj bi še vedno oviral sodelovanje Združenih narodov pri zagotavljanju humanitarne pomoči v Gazi, kljub predvideni vlogi ZN v Trumpovem načrtu. Ob tem se nadaljujejo spopadi in ubijanje v Gazi.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo zahtevi Palestine za pridružitev bloku BRICS, ki spodbuja multilateralizem in gospodarsko sodelovanje. Medtem je Izrael od začetka leta odobril gradnjo več kot 23.000 stanovanj na Zahodnem bregu, kar je dvakrat več kot v letu 2024. Pripoznanje Palestine je pomembno za prihodnost tako Palestincev kot Izraelcev in za kohezijo avstralske družbe.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je ostro kritiziral člana predsedstva Bosne in Hercegovine, Željka Komšića, zaradi njegovega govora pred Združenimi narodi. Grlić Radman je ocenil, da je Komšić s svojimi izjavami, v katerih je obtožil Hrvaško agresije na BiH in korupcije, močno poslabšal odnose med Hrvati in Bošnjaki. Poudaril je, da Komšić nadaljuje z aktivnostmi, ki ogrožajo stabilnost in napredek BiH ter sabotirajo njeno evropsko in evroatlantsko pot.

Hrvaški sabor je glasoval proti priznanju Palestine, pri čemer je 44 poslancev glasovalo za, 4 so bili vzdržani in 73 proti. Izraelski minister za zunanje zadeve Gideon Saar se je hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću in drugim uradnikom zahvalil za to odločitev. Pred tem je 56 poslancev pozvalo Plenkovića, naj Hrvaška prizna Palestino in ustavi izvoz orožja v Izrael. Razprava o priznanju Palestine je bila burna, pri čemer so različne politične stranke izrazile različna stališča.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izjavila, da bo Italija priznala Palestino, če bodo izpuščeni talci in bo Hamas izključen iz političnih procesov. Poudarila je, da bi moral biti mednarodni pritisk usmerjen na Hamas in ne na Izrael. Hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je kritiziral Izrael in ZDA, označil ju je za ubijalska režima in dejal, da bi morali Palestino priznati kot državo.

Minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je v New Yorku dejal, da hrvaška vlada aktivno dela na odnosih s hrvaško skupnostjo po svetu, še posebej v ZDA. Opozoril je, da se v ameriškem senatu čaka na ratifikacijo sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki sta ga Hrvaška in ZDA podpisali decembra 2022. Sporazum naj bi olajšal življenje in poslovanje izseljencev ter okrepil njihove vezi z domovino.

V Srbiji so se odzvali na vojaški sporazum med Slovenijo in Hrvaško. Milovan Drecun, predsednik odbora za obrambo srbske skupščine, je izjavil, da sporazum kaže na nedokončano delo Nata na tem območju zaradi vojaške nevtralnosti Srbije. Drecun je dodal, da želi Nato vzpostaviti nadzor in da je AP Kosovo in Metohija ključna točka v tej geopolitični strategiji. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je napovedal, da bo v ponedeljek izvedel več o sporazumu.

Po poročilih poljskega portala nczas.com se izraelska vojska pripravlja na obsežno operacijo v Gazi in je izdala ukaz o takojšnji evakuaciji. Medtem v Sloveniji, natančneje v Portorožu, poteka konferenca Icampp, na kateri Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani gosti znanstvenike iz izraelskega tehnološkega inštituta Technion. Spletni portal rdecapesa.com izpostavlja, da je Technion ključni akter pri razvoju tehnologij, ki jih izraelski orožarji uporabljajo za proizvodnjo orožja.

Med obiskom izraelskega ministra za zunanje zadeve Gideona Moshea Sa'ara v Banskih dvorih v Zagrebu so se na Markov trgu zbrali propalestinski protestniki. Aktivistke so protestirale proti obisku izraelskega ministra in izražale nestrinjanje z izraelsko politiko, pri čemer so izpostavile transparent z obtožbami o vojnih zločinih in opozorile na Haag.

Obisk izraelskega ministra za zunanje zadeve v Zagrebu je bil tema tudi v Strasbourgu. Evropski poslanec Tonino Picula je izrazil dvom, ali so bile izraelskemu ministru predstavljene stališča o brutalnosti v Gazi. Premier Plenković se je odzval na Milanovićeve izjave in poudaril, da izraelski minister ni omenjal Domovinske vojne.

Spasoje Vulević, bivši komandant Specialne protiteroristične enote (SAJ) srbskega MUP-a, je potrdil, da je bil v petek razrešen s svojega položaja. Kot razlog za razrešitev je navedel, da SAJ ni pod popolnim nadzorom predsednika Vučića. Kljub temu je uradno sporočil, da odhaja v pokoj na lastno zahtevo.

Hrvaška se namerava pridružiti Koaliciji dronov Latvije in Velike Britanije z namenom zagotavljanja varne dobave dronov na Zahodu. Zunanji minister Gordan Grlić Radman je to napovedal v Rigi, med uradnim obiskom Latvije, ki jo ocenjuje kot dobro partnerico Hrvaške.

Po nesreči žičnice v Lizboni, ki je zahtevala 16 življenj in poškodovala več kot 20 ljudi, so oblasti začele preiskavo vzroka nesreče. Potrdile so, da so med žrtvami tudi tujci.

V Lizboni se je zgodila tragedija, ko se je iztirila žičnica Elevador da Glória, pri čemer je umrlo najmanj 17 ljudi, več pa je ranjenih. Nesreča se je zgodila, ko je počila ena od vrvi, zaradi česar se je tramvaj zaletel v zgradbo. Med žrtvami so tudi turisti. Vzporedno pa v Gazi potekajo izraelski napadi, ki so zahtevali že več deset življenj Palestincev.

Število smrtnih žrtev nesreče funikularja v Lizboni se je povečalo na 17, število ranjenih pa na 21. Medtem ko se preiskava nadaljuje, se pojavljajo vprašanja o varnosti funikularjev, primerjave pa se pojavljajo tudi s sistemom v Montmartru. Turisti in domačini so izrazili šok in žalost ob tragediji. Portugalski premier je obljubil temeljito preiskavo nesreče.

Ruske sile so izvedle silovit napad na Kijev, v katerem je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozval k previdnosti glede Rusije in k nadaljnji podpori Ukrajini. Medtem je propadel Trumpov načrt za mir v Ukrajini, predvsem zaradi težav v procesu. Strokovnjaki menijo, da Kremelj izkorišča pomanjkanje znanja o Rusiji v Beli hiši.

Minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je komentiral izjavo o tem, da je Jadran tudi nemški, rekoč, da so tisti, ki so jo vzeli dobesedno, bodisi licemerni bodisi omejeni. Poudaril je, da v trenutnih pogovorih s kabinetom predsednika Zorana Milanovića pričakuje oblikovanje skupnega seznama novih diplomatov. Razprava poteka tudi o imenovanju veleposlanikov, pri čemer se usklajuje "inicialni papir".

Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je izjavil, da je Jadransko morje "tudi nemško", kar je sprožilo ostre odzive. Bivša premierka Jadranka Kosor je njegovo izjavo označila za kršitev ustave. Grlić Radman je kasneje pojasnil, da je izjavo podal v prenesenem pomenu, s čimer je želel poudariti evropski značaj Jadranskega morja.

Nemški minister Johann Wadephul je med obiskom v Zagrebu pohvalil vlogo Hrvaške kot mentora državam, ki si želijo članstva v Evropski uniji. Poudaril je, da je Hrvaška ključna za nadaljnjo rast in enotnost Evrope. Hkrati pa je nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor izrazila šokiranost nad izjavo zunanjega ministra Gordana Grlića Radmana glede hrvaškega ozemlja, ki ga je označila za neotuđljivega, nedeljivega in neprenosljivega.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul meni, da ima Hrvaška ključno vlogo v procesu približevanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji. Poudaril je, da Hrvaška dobro pozna priložnosti in izzive te regije, zato si želi, da bi odigrala aktivno vlogo v procesu pridruževanja držav, kot so Črna gora, Srbija, Albanija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo, ki trenutno stagnira.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je osvobodila štiri vasi v Donecki oblasti, medtem ko Rusija poroča o lastnih dobičkih. Ruski droni so napadli mesto Sumi in povzročili požare v stanovanjskih zgradbah. Izvedena je bila izmenjava vojnih ujetnikov. Zelenski je izjavil, da lahko Ukrajina sedaj izvaja napade globoko v rusko ozemlje brez odobritve ZDA. Plenković in Grlić Radman sta bila odlikovana za prispevek k suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Dubrovnik je ob dnevu neodvisnosti Ukrajine osvetlil Veliko Onofrijevo fontano v barvah ukrajinske zastave. Kurti je ponovil podporo Kosova Ukrajini.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je izrazil obžalovanje glede podpisa Daytonskega sporazuma, češ da so bili Hrvati v Bosni in Hercegovini prevarani. Po 30 letih meni, da če bi Hrvati vedeli, da ne bodo enakopravni, sporazuma ne bi nikoli podpisali. Njegove izjave so sprožile burne odzive v javnosti.

Hrvaška se nenehno zavzema za zagotavljanje humanitarne pomoči območju Gaze, spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ter dosego trajnega in vzdržnega miru med Palestino in Izraelom, je sporočil hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman.

Več kot sto mednarodnih organizacij je Izrael obtožilo, da od marca blokira humanitarno pomoč Gazi z novim postopkom preverjanja osebja. Izrael vztraja, da so ti ukrepi potrebni, da bi preprečili, da bi Hamas plenil pomoč. Organizacije so obtožile Izrael, da uporablja humanitarno pomoč kot orožje. Pomočnik Združenih narodov za pomoč je zahteval od Izraela, da odpre mejo z Gazo. Izrael bo za ofenzivo na Gazi potreboval skoraj 100.000 rezervistov.

Med gašenjem požarov v Črni gori je umrl vojak, eden pa je bil hudo poškodovan. Srbija in Hrvaška sta poslali pomoč pri gašenju. Predsednik Skupščine Črne gore, Andrija Mandić, je zahteval nujno sejo Sveta za obrambo in varnost, da bi analizirali varnostne razmere. Župan Podgorice, Saša Mujović, je poudaril enotnost države v teh težkih trenutkih. Predsednik Milatović je izrazil sožalje ob smrti vojaka in poudaril, da je Črna gora izgubila junaka.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je med svojim prvim uradnim obiskom na Kitajskem v Pekingu dejal, da si Hrvaška prizadeva privabiti več kitajskih naložb in povečati pretok kitajskega blaga, hkrati pa želi okrepiti tudi hrvaški izvoz na kitajski trg.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman se je v Osaki, ob robu svetovne razstave EXPO 2025, srečal z japonskim namestnikom zunanjega ministra Hisayukijem Fujijem. Poudaril je, da si Hrvaška prizadeva za še tesnejše sodelovanje med Evropsko unijo in Japonsko, saj Japonsko vidi kot ključnega partnerja.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je med obiskom paviljona Črne gore na svetovni razstavi EXPO v Osaki poudaril, da je članstvo Črne gore v Evropski uniji v nacionalnem interesu Hrvaške. Izrazil je zadovoljstvo nad predstavitvijo Črne gore in potrdil tesne prijateljske ter dobrososedske odnose med državama.