Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v petek javno izjavil, da so nekateri posamezniki na čolnih preživeli napade, ki so jih izvedle sile Združenih držav Amerike v okviru vojaške operacije Lanza del Sur. Napadi so bili usmerjeni proti domnevnim tihotapcem mamil v mednarodnih vodah Tihega oceana. Petrova izjava prihaja po poročilih o incidentu 31. decembra, v katerem je ameriška vojska napadla dve plovili, pri čemer je po uradnih podatkih umrlo pet ljudi. Kolumbijski predsednik s temi navedbami opozarja na tveganja in posledice stopnjevanja ameriških vojaških operacij v bližini kolumbijske obale. Operacija Lanza del Sur, ki poteka tako v Tihem oceanu kot v Karibskem morju, predstavlja del širše strategije ZDA za zajezitev trgovine z drogami v Severno Ameriko. Odnosi med Bogoto in Washingtonom so se zaradi teh operacij dodatno zaostrili, saj predsednik Petro kritično ocenjuje neposredne vojaške posege na morju. Čeprav so ZDA potrdile izvedbo napadov, podrobnejših informacij o preživelih ali natančnih okoliščinah dogodka niso podale, kar povečuje napetosti med državama glede vprašanja suverenosti in metod boja proti narkokartelom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nagovoru ob koncu leta 2024 poudaril, da vsaka bitka v letu 2025 ponovno potrjuje vitalnost venezuelskega ljudstva in države. Maduro, ki nase gleda kot na osrednji steber upora proti zunanjim pritiskom, je skupaj z obrambnim ministrom Vladimirjem Padrinom Lópezom izpostavil pomen vojaško-ljudske enotnosti pri obrambi nacionalne suverenosti. Po njegovih besedah ostaja Venezuela neomajna kljub stopnjevanju diplomatskih in gospodarskih pritiskov s strani tujih sil. Njegove izjave prihajajo v času, ko se režim sooča z novo valom sankcij in kritik glede demokratičnih standardov v državi. Madurov diskurz je bil usmerjen v utrjevanje notranje kohezije, pri čemer je obljubil nadaljevanje boja proti tistemu, kar opisuje kot imperialistične grožnje. Obrambni minister López je ob tem dodal, da so oborožene sile pripravljene na morebitne izzive v prihajajočem letu, s čimer je podkrepil predsednikovo sporočilo o stabilnosti režima.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo prvega neposrednega vojaškega napada na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja, kar je povzročilo močno zaostritev napetosti v regiji. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila po uradnih navedbah usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki jo narkokarteli domnevno uporabljajo za pretovarjanje drog. Čeprav so mediji od predsednika zahtevali podrobnejša pojasnila, Trump ni zanikal napada na venezuelsko ozemlje, vendar je ostal skop z dodatnimi informacijami. Napad je sprožil resne pomisleke glede nadaljnjega ameriškega vojaškega delovanja v karibskem bazenu. Medtem ko venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura o incidentu uradno še molči, sosednja Kolumbija in preostala mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremljata razvoj dogodkov. Po nekaterih poročilih so napad z uporabo brezpilotnih letal izvedle enote obveščevalne agencije CIA, kar označuje pomemben odklon od dosedanje ameriške strategije v regiji, ki je temeljila predvsem na diplomatskem in gospodarskem pritisku.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ponovil obtožbe, da so ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa bombardirale tovarno kokaina v Maracaibu v Venezueli. Petro trdi, da je bila tovarna povezana s tihotapljenjem kokaina in da jo je nadzorovala kolumbijska gverilska skupina ELN (Ejército de Liberación Nacional). Donald Trump je potrdil, da je do napada prišlo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v torek sporočil, da so ameriške vojaške sile izvedle letalski napad na sumljivo tovarno kokaína v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Ta podatek je predsednik Petro razkril le dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump uradno potrdil, da so Združene države Amerike izvedle svoj prvi neposredni vojaški udar na venezuelskem ozemlju. Čeprav podrobnosti o točni lokaciji in uporabljenih sredstvih niso povsem jasne, poročila kažejo na stopnjevanje ameriških vojaških operacij v regiji pod pretvezo boja proti narkoterorizmu. Napad naj bi bil izveden z uporabo brezpilotnih letalnikov, kar se sklada s prejšnjimi izjavami predsednika Trumpa o uporabi dronov za uničevanje logističnih centrov narkokartelov. Trenutno še ni znano, ali je v napadu prišlo do žrtev, prav tako pa venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura še ni podala uradnega odziva na te konkretne navedbe. Incident še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom, saj ZDA odkrito obtožujejo Madurov režim sodelovanja z mednarodnimi kriminalnimi združbami.

Združene države Amerike so izvedle napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško mesto Maracaibo v Venezueli, kjer naj bi se po besedah kolumbijskega predsednika Gustava Petra nahajala tovarna kokaina. Petro trdi, da je omenjeni obrat upravljala kolumbijska gerilska organizacija ELN (Narodna osvobodilna vojska), kar dogodku daje širšo regionalno varnostno dimenzijo. Ameriški predsednik Donald Trump je napad na venezuelsko pristanišče uradno potrdil v torek, vendar so uradni razlogi Washingtona osredotočeni na širši boj proti trgovini z drogami na tem območju. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, saj ameriška administracija vse pogosteje uporablja neposredno vojaško silo na ozemlju Venezuele pod pretvezo protidrogovnega delovanja. Kolumbijski predsednik je ob tem izpostavil neposredne povezave med obratom in kolumbijskimi kriminalnimi strukturami, kar bi lahko služilo kot opravičilo za ameriško posredovanje v državi, s katero Washington nima diplomatskih odnosov. Incident se dogaja v času zaostrenih odnosov med Bogoto in Washingtonom zaradi preteklih vojaških akcij v Karibskem morju.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v objavi na družbenem omrežju X sporočil, da so ameriške letalske sile bombardirale domnevno tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Napad se je zgodil v kontekstu zaostrovanja ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je akcijo posredno potrdil med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi. Operacija v Venezueli predstavlja redek neposreden vojaški poseg Združenih držav Amerike na ozemlju te južnoameriške države, cilj pa naj bi bilo uničenje infrastrukture za proizvodnjo prepovedanih drog. Poročila o napadu prihajajo v času povečanih napetosti v regiji, kjer kolumbijske oblasti spremljajo dejavnosti ameriških sil v sosednji državi. Čeprav so podrobnosti o škodi in morebitnih žrtvah še vedno skope, Petrova potrditev dogodka nakazuje na neposredno vpletenost ZDA v protidopinške operacije na tujih tleh.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v javni izjavi sporočil, da so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na objekt v Venezueli. Po Petrovih navedbah je bila tarča napada tovarna kokaina, kar nakazuje na neposredno vmešavanje ameriških sil v protinarkotične operacije na ozemlju sosednje države. Petro je podrobnosti o operaciji razkril kot del širšega poročila o varnostnih razmerah v regiji. Incident predstavlja potencialno zaostritev diplomatskih odnosov v Južni Ameriki, saj vključuje tri države z zapleteno zgodovino sodelovanja in sporov. Čeprav so ZDA v preteklosti že podpirale protinarkotične dejavnosti v regiji, neposredni napadi na ozemlje Venezuele brez uradne objave Washingtona predstavljajo redko in tvegano potezo. Kolumbijski predsednik ob tem ni podal informacij o morebitnih žrtvah ali natančni lokaciji uničenega objekta.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle zračni napad na tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Petro je novico objavil na družbenem omrežju X, kjer je navedel, da je bil objekt tarča bombardiranja zaradi domnevne proizvodnje prepovedanih drog. Dogodek predstavlja potencialno zaostritev napetosti v regiji, saj vključuje vojaško posredovanje na ozemlju suverene države pod krinko boja proti narkotikom. Informacije o napadu trenutno temeljijo na navedbah kolumbijskega predsednika, medtem ko uradni Washington in Caracas dogodka še nista podrobneje komentirala ali potrdila obsega škode. Incident poudarja kompleksne varnostne razmere v Južni Ameriki, kjer se prepletajo interesi boja proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in geopolitična rivalstva med ZDA ter venezuelskim režimom. Maracaibo, ki leži na severozahodu Venezuele, velja za strateško pomembno točko, ki je bila v preteklosti že večkrat predmet razprav o tihotapskih poteh.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prek družbenega omrežja X sporočil, da so ameriške zračne sile v obalnem mestu Maracaibo v Venezueli bombardirale laboratorij za predelavo kokaina. Po navedbah Petra so Združene države Amerike ciljale tovarno, v kateri naj bi kokovo pasto mešali za končno proizvodnjo prepovedane droge. Objava je sledila izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dan prej potrdil, da so ZDA izvedle napad na območje za privezovanje plovil v Venezueli, ki so jih uporabljali za transport narkotikov. Operacija predstavlja oster zasuk v ameriški zunanji politiki do regije pod Trumpovo administracijo, ki se je odločila za neposredne vojaške ukrepe proti infrastrukturi narkokartelov na ozemlju sosednje države. Čeprav sprva ni bilo povsem jasno, ali se Petro in Trump sklicujeta na isto lokacijo, njuni izjavi potrjujeta intenziviranje ameriških operacij v Venezueli. Ta poteza je tesno povezana z odločitvijo Washingtona, da prekliče prejšnja dovoljenja za delovanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron, v tej državi, kar dodatno zaostruje odnose z vlado v Caracasu.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je potrdil, da so Združene države Amerike bombardirale tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil prvi ameriški kopenski napad na venezuelski obali, vendar ni navedel natančne lokacije.

Kolumbijska vlada je razglasila izredno gospodarsko, socialno in ekološko stanje, kar je izjemen ukrep, ki ga predvideva ustava. Razlog za to so težave zaradi naraščajočega javnega dolga.

Trumpova administracija je nadaljevala z blokado venezuelske naftne industrije in poskušala spodbuditi venezuelsko vojsko, da bi odstavila Madura. ZDA so blokirale tankerje z venezuelsko nafto, kar povečuje pritisk na Madura, vendar Chevron še naprej deluje v Venezueli z izjemnim dovoljenjem Trumpove administracije, ki mu omogoča proizvodnjo in izvoz nafte kljub sankcijam.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek ostro napadel kolumbijskega predsednika Gustava Petra in ga opozoril, naj 'bolje pazi na svojo rit'. Trump je obtožil Petra, da v Kolumbiji obstajajo tovarne za proizvodnjo kokaina. Izjava je bila podana po Trumpovi napovedi o gradnji novih mornariških ladij v Mar-a-Lagu.

Ameriška vlada, po besedah ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem, si prizadeva odstraniti venezuelskega predsednika Nicolása Madura s položaja, s čimer ZDA nadaljujejo pritisk na Madurovo vlado in podpirajo spremembo oblasti v Venezueli. Predsednik Maduro je poslal pismo voditeljem držav, v katerem opozarja pred napadi in piratstvom, ki jih sponzorirajo ZDA, saj naj bi destabilizirali ves svet.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil poziv venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, naj odstopi s položaja, in dejal, da bi bilo to zanj "pametno". ZDA še naprej zaostrujejo pritisk na Venezuelo, medtem ko ministrica za domovinsko varnost ZDA Noem Madura označuje za sovražnika Združenih držav in poziva k zamenjavi oblasti.

Kolumbijska mornarica je zasegla 27 ton kokaina na plovilih v Tihem in Atlantskem oceanu. Devet ton so zasegli na več plovilih v Tihem oceanu, je sporočil predsednik Gustavo Petro.

Organizacija Veterans For Peace ostro obsoja naraščajoče napade in grožnje z vojno proti Venezueli s strani Trumpove administracije. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je ponudil posredovanje med ZDA in Venezuelo, da bi se izognili oboroženemu konfliktu. Kljub temu pa nekateri opozarjajo, da Trumpova agresivna strategija proti Venezueli temelji na želji po nadzoru nad bogatimi zalogami nafte v državi.

Donald Trump je odredil blokado vseh venezuelskih naftnih tankerjev in zahteva povračilo za "energetske pravice", ki so jih venezuelske oblasti odvzele ameriškim podjetjem. Washington je napotil vojaške ladje, Maduro pa ZDA obtožuje "vojnega hujskaštva" in načrtuje prihodnost venezuelske naftne industrije.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je Nicolása Madura označil za diktatorja, vendar je poudaril, da ni dokazov, ki bi ga povezovali s trgovino z drogami, kot trdijo Združene države Amerike.

ZDA so uradno označile kolumbijski Clan del Golfo za tujo teroristično organizacijo, kot je napovedal državni sekretar Marco Rubio. S tem dejanjem se je število latinoameriških skupin na tem seznamu povečalo na 14. ZDA so izjavile, da je Clan del Golfo odgovoren za teroristične napade na javne uslužbence, organe kazenskega pregona, vojaško osebje in civiliste v Kolumbiji.

José Antonio Kast, kandidat Republikanske stranke, je zmagal v drugem krogu predsedniških volitev v Čilu in s tem povzročil zgodovinski obrat v desno. Kast je prejel 58 % glasov, medtem ko je Jeannette Jara prejela 41,8 %. Postal je najbolj konservativen predsednik od vrnitve demokracije. Marco Enríquez-Ominami je izjavil, da je Boric izgubil zaradi lahkomiselnosti in strahopetnosti. Kast bo položaj prevzel marca 2026.

V Avstraliji so razglasili dan žalovanja zaradi terorističnega napada na plaži Bondi v Sydneyju, v katerem je umrlo 15 ljudi. Vlada napoveduje strožje zakone o orožju. Preiskovalci preiskujejo morebitne povezave napada z Islamsko državo. V Kolumbiji je v prometni nesreči umrlo 16 dijakov in en civilist.

CNN Español EE.UU. se osredotoča na venezuelski naftni sektor. Kilmar Ábrego García je bil izpuščen iz pripora ICE. Uporabniki so vprašali Alexo leta 2025. To morate vedeti za začetek dneva. Najprej resnica.

Venezelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je dejala, da ji je podpora ameriške vlade omogočila potovanje v Oslo, kjer je prejela Nobelovo nagrado za mir. To se je zgodilo po tem, ko so ZDA zasegle tanker z nafto, s čimer so dramatično povečale pritisk na režim Nicolása Madura. Machado se je skrivala od 9. januarja, vendar ji je s pomočjo Trumpove administracije uspelo priti na podelitev nagrad, kjer jo je zastopala njena hči.

V času naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike je venezuelski predsednik Nicolás Maduro pozval k ponovni ustanovitvi Velike Kolumbije, nekdanje države, ki je med letoma 1819 in 1831 združevala Venezuelo in Kolumbijo. Maduro je poudaril, da je združitev potrebna za nadaljevanje "prave bolivarijanske revolucije" in "osvoboditev celotne Južne Amerike". Idejo o ponovni združitvi podpira tudi kolumbijski predsednik Gustavo Petro.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru Nicolasu Maduru izrazil podporo Rusije Venezueli. Zagotovil je, da bo Rusija še naprej podpirala politiko vlade Nicolasa Madura pri zaščiti nacionalne suverenosti Venezuele, sredi naraščajočih zunanjih pritiskov.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odgovoril na opozorilo Donalda Trumpa glede tihotapljenja drog, rekoč, da je Trump zelo slabo obveščen o Kolumbiji. Petro je izrazil obžalovanje, da Trump zavrača državo, ki ima največ znanja o trgovini s kokainom, in dodal, da ga njegovi sogovorniki očitno popolnoma zavajajo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi po navedbah visokega uradnika Bele hiše spoznal, da se je motil glede ruskega predsednika Vladimirja Putina, čeprav tega ne bo javno priznal. Medtem je Trump napadel New York Times zaradi "lažnih" poročil, ki naj bi nakazovala na njegovo upočasnitev, ter jih označil za "izdajalske".

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zahtevala od Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), da se zaveže, da ne bo preganjalo Trumpa. ZDA so grozile s sankcijami proti ICC, če sodišče ne bi opustilo preiskav o ameriških vojakih v Afganistanu in izraelskih voditeljih glede vojne v Gazi. Hkrati pa ZDA pod Trumpom še naprej izvajajo pritisk na Venezuelo, kar nekateri vidijo kot nadaljevanje 'Monroejeve doktrine' in ameriškega vmešavanja v Latinsko Ameriko.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ZDA zasegle tanker z nafto ob obali Venezuele. Trump je poudaril, da je bil to 'zelo velik' tanker in 'največji doslej zaseženi'. Objavljen je bil tudi posnetek ameriškega vdora na tanker.

Donald Trump je potrdil, da so Združene države zasegle "zelo velik" naftni tanker ob obali Venezuele, in poudaril, da je to največji tanker, ki so ga ZDA kdaj zasegle. Venezuela je zaseg označila za 'nesramno krajo' in 'akt piratstva', kar dodatno zaostruje napetosti med državama. Zaseg se je zgodil v okviru obsežne vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju, pri tem pa so bili uporabljeni helikopterji in vojaki.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je objavil, da so ob obali Kolumbije našli trupla in zahteval preiskavo, da bi ugotovili, ali so žrtve ameriškega bombardiranja v Karibskem morju. Petro je na družbenem omrežju X zapisal, da so trupla našli, kako plavajo v morju v La Guajiri, in pozval kolumbijske forenzične oblasti, naj identificirajo žrtve in se uskladijo z venezuelskim tožilstvom. Petro je že pred tem obsodil bombardiranja kot "izvensodne usmrtitve".

V New Yorku so potekali pogovori med Izraelom in Katarjem s posredovanjem ZDA, gostitelj pa je bil Steve Witkoff, posebni odposlanec Donalda Trumpa. Trump je kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ker naj ne bi prebral mirovnega predloga. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro pa je pozval k preiskavi najdenih trupel v morju ob meji s Kolumbijo, ki bi lahko bila žrtve ameriškega napada. Tajska je izvedla letalske napade na spornem obmejnem območju s Kambodžo, obe državi pa se medsebojno obtožujeta kršitev premirja.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je zahvalil kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru za njegovo obrambo suverenosti Južne Amerike. Zahvala je sledila Petrovi kritiki opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede zračnega prostora Venezuele. Maduro je poudaril, da Venezuela zagotavlja mir.

Predsednik Donald Trump se je znašel pod plazom kritik, potem ko je somalijske priseljence označil za 'smeti' in izpostavil kongresnico Ilhan Omar, ki je v Združene države Amerike prispela leta 1995, ko je njena družina pobegnila pred somalijsko državljansko vojno. Omarjeva je Trumpove izjave označila za demonizacijo etničnih skupin.

Bernie Moreno, republikanski senator iz Ohia, rojen v Bogoti in zvest podpornik Donalda Trumpa, si prizadeva za ukinitev dvojnega državljanstva v Združenih državah Amerike. Moreno, ki je tudi poslovnež, želi, da imajo državljani ZDA samo državljanstvo te države. Poleg tega je znan kot nasprotnik kolumbijskega predsednika Petra.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zagrozil Donaldu Trumpu po njegovi izjavi, da bo vsaka država, ki trguje z drogami v ZDA, izpostavljena napadu. Petro je Trumpu odgovoril z besedami o "prebujenju jaguarja". Članek na Left Voice trdi, da Trumpu ni mar za trgovino z drogami, ampak za prevlado nad Latinsko Ameriko.

Po pet ur trajajočih pogovorih med Vladimirom Putinom in ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom v Moskvi, Rusija in ZDA nista dosegli napredka pri iskanju miru v Ukrajini. Kremelj je izjavil, da se mir ni približal, niti oddaljil, medtem ko so ZDA poročale o "nekakšnem napredku". Putin je ponovil, da je Rusija pripravljena na boj, če bo Evropa želela vojno.

Pogovori med ameriškimi in ruskimi predstavniki o Ukrajini v Moskvi niso prinesli bistvenega napredka. Ruski predsednik Vladimir Putin naj ne bi popustil glede ozemelj, ki jih je zasedla Rusija. Medtem pa se krepijo pogajanja glede imperialističnega konflikta med ZDA, Natom, EU in Rusijo v Ukrajini, kjer je predmet spora delitev plena.

Nekdanji predsednik Hondurasa Juan Orlando Hernández je bil po pomilostitvi Donalda Trumpa izpuščen iz ameriškega zapora, kjer je prestajal 45-letno zaporno kazen zaradi trgovine z drogami. Trump je izrazil zadovoljstvo s svojo odločitvijo o pomilostitvi. Hernández je pred tem Trumpu poslal pismo, v katerem je zatrjeval, da je žrtev političnega preganjanja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je povabil Donalda Trumpa, da obišče Kolumbijo in sodeluje pri uničenju laboratorija za kokain. Petro je odgovoril na Trumpove grožnje z napadom in poudaril, da so v Kolumbiji uničili že 18.400 laboratorijev za kokain brez uporabe raket. Petro je tudi pozval Trumpa, naj ne ogroža kolumbijske suverenosti.

Senator Rand Paul je izjavil, da so napadi Trumpove administracije na domnevne tihotapske čolne uvod v vojno z Venezuelo. Vodja senatne manjšine Chuck Schumer je napovedal resolucijo o vojnih pooblastilih, če bo Trump nadaljeval z vojaško akcijo proti Venezueli. Papež Leo je posvaril Trumpa pred vojaškim posredovanjem v Venezueli in pozval k dialogu. Venezuelska vlada je sporočila, da bo na zahtevo Trumpove administracije nadaljevala z dvotedenskimi leti za vračanje migrantov.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil ponovno vzpostavitev civilnega letalskega prometa z Venezuelo. Odločitev je bila sprejeta kljub opozorilom ameriškega predsednika Donalda Trumpa letalskim družbam, naj se izogibajo venezuelskega zračnega prostora.

Po Trumpovi napovedi o zaprtju venezuelskega zračnega prostora je predsednik Maduro odredil poseben načrt za vrnitev Venezuelcev, ki so ostali v tujini zaradi odpovedi letov. Podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da bodo olajšali vrnitev strandiranih državljanov.

Donald Trump je napovedal, da bo pomilostil bivšega predsednika Hondurasa, Juana Orlanda Hernandeza, ki je bil v ZDA obsojen na 45 let zapora zaradi trgovine z drogami. Omenjena napoved je bila podana tik pred predsedniškimi volitvami v Hondurasu, kar nakazuje na poskus vplivanja na izid volitev.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izjavil, da je pritisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Venezuelo povezan predvsem z dostopom do velikih naftnih rezerv te države, ne pa z bojem proti trgovini z drogami. Petro meni, da Trumpa ne zanima demokratizacija Venezuele, in kritizira uporabo ameriške vojaške moči. Trump je sicer izrazil pripravljenost na pogovore z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, s ciljem reševanja življenj.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je za CNN dejal, da Kolumbija ni zaznala, da bi bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro vodja trgovine z mamili, kot trdijo ZDA. Petro meni, da je Madurov glavni problem pomanjkanje demokracije.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obtožil ameriško obveščevalno agencijo CIA, da je odgovorna za poročila, ki povezujejo dva visoka vladna uradnika z disidenti nekdanje gverilske skupine FARC. Petro ni navedel konkretnih dokazov za svoje trditve.

Rusija je obtožila Evropo, da je odgovorna za uhajanje informacij o telefonskem pogovoru med Stevom Witkoffom in Jurijem Ušakovom, ki je bil povezan s pogajanji med ZDA in Rusijo o končanju vojne v Ukrajini. Ursula von der Leyen pa je opozorila, da bi normalizacija spreminjanja meja lahko odprla vrata za nove vojne.