Hrvaški minister za notranje zadeve Davor Božinović je v Čakovcu zavrnil nekatere napovedi, da bo Hrvaška v letošnjem letu potrebovala pol milijona tujih delavcev, in poudaril, da so takšne ocene nerealne. Po njegovih besedah vlada skrbno spremlja stanje na trgu dela, vendar številke ne dosegajo tako visokih vrednosti, kot so jih nekateri napovedovali v javnosti. Minister je ob tem izpostavil pomen nadzorovanega zaposlovanja tujcev v skladu z dejanskimi potrebami gospodarstva. Poleg vprašanja migracij in delovne sile je Božinović izrazil pričakovanje, da bo opozicija konstruktivno sodelovala pri izboru ustavnih sodnikov in predsednika vrhovnega sodišča. Vladajoča stranka HDZ je predlagala model vezanega imenovanja, po katerem bi parlamentarna večina predlagala dva kandidata, opozicija pa enega. Božinović verjame, da je predlagani način transparenten in bi lahko privedel do hitrejšega dogovora o ključnih funkcijah v pravosodju. Minister je še poudaril, da je HDZ pripravljena na pogovore v skladu z odločitvami strankarskih organov. Cilj predloga je zagotoviti nemoteno delovanje najvišjih pravosodnih organov v državi, kar zahteva širši politični konsenz. Opozicija se do predloga uradno še ni opredelila, vendar vlada pričakuje pozitiven odziv v prihodnjih dneh.

Glavni tajnik stranke HDZ in predsednik parlamentarnega odbora za zakonodajo Krunoslav Katičić je v soboto ostro kritiziral opozicijsko stranko SDP glede postopka imenovanja predsednika vrhovnega sodišča in novih ustavnih sodnikov. Po njegovih besedah HDZ ponuja konkretne rešitve za zapolnitev sodniških mest, medtem ko naj bi si SDP prizadevala za izigravanje volje hrvaških državljanov in blokado ključnih institucij sodne oblasti. Spor glede imenovanja vrhovnih in ustavnih sodnikov se je stopnjeval po neuspešnih pogajanjih med vlado in opozicijo, ki trajajo že od začetka januarja 2026. Katičić trdi, da opozicija pod vodstvom Siniše Hajdaša Dončića postavlja sporne pogoje, ki onemogočajo ustavno predviden postopek izbire. To dogajanje dodatno poglablja politični razkol med vodilnima strankama v državi. Dogajanje poteka v času, ko se SDP sooča tudi z notranjimi pretresi. Odhodi vidnih članov v preteklem letu, zlasti v Splitu, so stranko oslabili, kar HDZ izkorišča za utrjevanje svojega položaja kot stabilne politične sile. Kljub temu opozicija vztraja pri svojih stališčih glede reforme pravosodja in pogojev za imenovanje visokih sodnikov.

Podpredsednik hrvaške vlade in vidni član stranke HDZ Branko Bačić je ostro kritiziral predsednika opozicijske stranke SDP Sinišo Hajdaša Dončića zaradi očitkov o domnevno spornih pogojih pri imenovanju sodnikov. Spor se je razplamtel, ko je Hajdaš Dončić izjavo premierja Andreja Plenkovića o vezanem imenovanju predsednika vrhovnega sodišča in treh sodnikov ustavnega sodišča označil za skandalozno in nerazumno. Bačić je v odzivu na družbenih omreži opozicijo obtožil dvoličnosti, saj naj bi SDP leta 2017 uporabila identično taktiko pogojevanja pri izbiri ustavnih sodnikov. HDZ trdi, da SDP namerno pozablja na lastne pretekle politične manevre, medtem ko poskuša sedanjo vladno strategijo prikazati kot spodkopavanje pravosodnega sistema. Bačić je Hajdaša Dončića označil za "šampiona hinavščine" in poudaril, da so dvojna merila največja težava največje opozicijske stranke. Po mnenju vladajoče koalicije gre pri predlaganem postopku za zagotavljanje stabilnosti ključnih pravosodnih institucij, ne pa za politično izsiljevanje. Napetosti med vodilnima strankama dodatno obremenjujejo hrvaški politični prostor v času, ko se SDP spopada tudi z notranjimi odhodi članov, kar slabi njeno pozicijo pred prihajajočimi institucionalnimi odločitvami. Razprava o imenovanju sodnikov ostaja osrednja točka političnega obračunavanja, ki razkriva globoko nezaupanje med vlado Andreja Plenkovića in levo-sredinsko opozicijo.

Uprava zagrebške Arene je po burnih odzivih javnosti sprejela nova, znatno strožja pravila glede uporabe fašističnih in ustaških simbolov na vseh dogodkih v dvorani. Nova uredba izrecno prepoveduje uporabo ustaških pokličev, vključno s spornim geslom »Za dom spremni«, ter vseh drugih simbolov, povezanih s fašističnimi režimi. Odločitev vodstva največje hrvaške dvorane sledi prizadevanjem za preprečevanje širjenja sovražnega govora in poveličevanja totalitarnih režimov na javnih prireditvah. Za kršitelje so predvidene jasne in dolgoročne sankcije, ki vključujejo prepoved vstopa na prihodnje dogodke. Ukrep velja tako za posamezne obiskovalce kot za organizatorje prireditev, ki bi dopuščali tovrstne incidente. S temi koraki želi Arena Zagreb zaščititi ugled ustanove in zagotoviti varno okolje za vse udeležence, hkrati pa se odziva na dolgoletne kritike glede občasnega pojavljanja skrajnih simbolov na koncertih in športnih dogodkih v hrvaški prestolnici.

Dubrovniški župan Mato Franković (HDZ) se je ostro odzval na izjave zagrebškega župana Tomislava Tomaševića, ki je kritiziral visoke stroške novoletnih praznovanj v Dubrovniku. Spor se je vnel, ko je bil Tomašević primoran zagovarjati porabo 118.000 evrov za nastop skupine Dubioza kolektiv v Zagrebu, pri čemer je kot protiargument navedel, da Dubrovnik za svoje zvezdnike večera porabi znatno več sredstev. Franković je v odzivu na družbenih omrežjih zavrnil te očitke in Tomaševiću sarkastično zaželel čim več glasbe, ki mu »ni po godu«. S tem je neposredno namignil na ideološka in kulturna razhajanja med konservativno upravo Dubrovnika in levo-zeleno opcijo Možemo!, ki vodi prestolnico. Franković je poudaril, da so novoletna praznovanja v Dubrovniku ključna za turistično promocijo in lokalno gospodarstvo, hkrati pa je napovedal, da bo mesto s podobno strategijo nadaljevalo tudi v prihodnje, ne glede na kritike iz Zagreba.

Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok) je vložil obtožnico proti nekdanjemu dolgoletnemu županu Reke Vojku Obersnelu in nekdanjemu vrhunskemu vaterpolistu Samirju Baraću. Obersnelu očitajo, da je z zlorabo položaja in pooblastil pri projektu stanovanjske gradnje oškodoval mestni proračun za približno 176.000 evrov. Po navedbah tožilstva so bila javna sredstva porabljena v korist oseb, blizu takratni mestni oblasti, kar naj bi potrdila večletna preiskava finančnih tokov v mestni upravi. Reški odbor Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) je ob tem ostro kritiziral Obersnelovo zapuščino. Predsednik lokalnega odbora Josip Ostrogović je poudaril, da so se v času, ko je nekdanji župan javno govoril o poštenju, v ozadju trošili milijoni evrov javnega denarja. Poleg trenutne obtožnice opozicija opozarja na domnevne nepravilnosti pri gradnji garaže Kantrida, investicijah v ladjo Galeb ter spornih poslih s tržnicami in sortirnico odpadkov. HDZ pričakuje, da bo državno tožilstvo (DORH) v prihodnje obravnavalo še več sumov korupcije iz Obersnelovega mandata.

V Zagrebu je prišlo do ostrega spora med Dalijo Orešković in Zlatkom Hasanbegovićem, v katerem sta si izmenjala ostre besede glede politične pripadnosti in delovanja. Hasanbegović je označil Oreškovićevo za 'brezkoristnega idiota' Andreja Plenkovića in HDZ-a, kar kaže na globoke politične razkole.

Na Hrvaškem se je v zadnjem obdobju povečalo število incidentov, povezanih z nestrpnostjo, usmerjenih predvsem proti Srbom. Zgodovinar Tvrtko Jakovina meni, da so eden od vzrokov za tovrstne pojave koncerti Marka Perkovića Thompsona. Poudarja pa, da to ni edini razlog, saj da ideologija hrvaške desnice, z vladajočo HDZ na čelu, temelji na obračunavanju s preteklostjo.

SNSD, Trojka in HDZ so se dogovorili, da se bosta dva ključna evropska zakona obravnavala na naslednji seji Doma narodov Parlamenta BiH, predvidoma 23. decembra. Predsedujoči Doma narodov, Kemal Ademović, je napovedal možnost izredne seje in potrdil, da so dosegli soglasje o uvrstitvi teh dveh točk na dnevni red.

Na obeležitvi 36. obletnice ustanovitve zagrebške organizacije HDZ so podprli novega predsednika Ivana Matijevića in kritizirali stranko Možemo! zaradi nesposobnosti pri vodenju mesta. Andrej Plenković je poudaril, da je čas za zmago HDZ v Zagrebu, podobno kot so zmagali v Splitu, ter dodal, da namesto izboljšanja prometa, Možemo! riše mačke.

Hrvaški premier Andrej Plenković je pozval sodišča, naj uporabijo stroge kazni za femicid, ki so jim na voljo. Izrazil je zaskrbljenost, da je zadnji zločin storil oseba, ki je bila že prej evidentirana kot nasilnež, in poudaril, da bi moral sistem preprečiti, da postane morilec.

Poslanci HDZ so pred glasovanjem o prostorsko-gradbenih zakonih v saboru obtožili SDP, da širi neresnice in manipulira z javnostjo. Trdijo, da SDP lažno obtožuje HDZ o kraji, medtem ko naj bi SDP sam izvajal podobne prakse v Krapinsko-zagorski županiji.

Hrvaški sabor bo na ponedeljkovem zasedanju glasoval o tako imenovanih »Bačićevih zakonih«, s čimer se bo zaključilo redno jesensko zasedanje. Po glasovanju bodo poslanci odšli na enomesečni zimski premor.

Podpredsednik vlade Branko Bačić je dejal, da so vsi amandmaji, ki jih je vložil SDP na sveženj zakonov o gradnji in prostorskem urejanju, brez argumentov. Obtožil je SDP, da z lažmi in obmanami straši državljane glede zakona o gradnji.

Poslanec HDZ Josip Borić je zagrebško oblast obtožil, da je izvedla »sumnjiv manever« na zemljišču okoli stadiona v Kranjčevićevi ulici. Po Borićevih besedah naj bi od stadiona odcepili meter širok pas zemljišča, da bi se izognili sosedom in arhitektom.

V hrvaškem saboru se je opozicija ostro uprla svežnju treh gradbeno-prostorskih zakonov, saj trdi, da ti podpirajo le veliki kapital. Zahtevajo umik ali tretje branje. HDZ odgovarja, da so zakoni v interesu državljanov. Medtem je Jandroković pozdravil vrnitev HDZ-ovega poslanca, Selak Raspudić pa je izrazila dvom o obstoju večine.

Predsednik Hrvatskih suverenista, Marijan Pavliček, je izjavil, da Domovinsko gibanje ne bo podpisalo memoranduma o političnem sodelovanju desnih strank, ker naj bi se 'prodali za Judove srebrnike'. Vrata za sodelovanje ostajajo odprta Mostu in Tomislavu Jonjiću.

Tožilstvo je obtožilo nekdanjega poslanca HDZ Anđelka Mihalića in njegovega sina Filipa, da sta prodala več kot 1,3 milijona ponarejenih testov za covid-19 in s tem zaslužila okoli pol milijona evrov.

Županijsko državno tožilstvo v Varaždinu je vložilo obtožnico proti Filipu Mihaliću in njegovemu očetu Anđelku zaradi ponarejanja 1,3 milijona testov za COVID-19. Obtožena sta, da sta izdelala in prodajala neoriginalne teste, ki sta jih lažno predstavila kot originalne. Filipu Mihaliću, znanemu tudi kot 'Korona Kid', želijo odvzeti skoraj 500.000 evrov, pridobljenih s pranjem denarja.

Hrvaški mediji so poročali, da je bilo aretiranih pet oseb zaradi napada na udeležence antifašističnega marša v Rijeki, ki je potekal v nedeljo. Policija je identificirala več oseb v povezavi s protipravnim vedenjem.

Vrhovno javno tožilstvo (VJT) je ocenilo, da način sklicanja seje Odbora Skupščine Srbije za pravosodje, državno upravo in lokalno samoupravo ter izjave, podane pred in med sejo, predstavljajo najhujšo obliko neprimernega vpliva na tožilstvo. Na seji niso bila sprejeta poročila o delu Vrhovnega tožilstva, izrečene pa so bile kritike na delo Zagorke Dolovac in Nenadića.

Hrvaški premier Andrej Plenković je ob zadnjih aretacijah poudaril, da morajo tisti, ki kršijo zakon, odgovarjati za svoja dejanja. Dejal je, da nihče ni dobil mandata za nezakonito ravnanje in da jih nihče ne bo rešil.

Saborska poslanka SDP Mirela Ahmetović je komentirala aretacijo Andrije Mikulića in zamenjavo vodilnih v več državnih podjetjih kot obračun znotraj HDZ. Trdi, da premier Plenković s tem pošilja sporočilo tistim v stranki, ki mu 'delajo o glavi' in poskuša prikriti primer Mikulić, kar pa mu ne bo uspelo.

Na Hrvaškem so aretirali glavnega državnega inšpektorja Andrijo Mikulića, vidnega člana vladajoče HDZ, zaradi suma prejemanja podkupnine. Aretacija je povezana z nezakonitim skladiščenjem nevarnih odpadkov. Vlada je Mikulića že razrešila, kriminalisti pa nadaljujejo preiskave v državnih podjetjih.

Premier Plenković je izjavil, da država načrtuje odkup deležev drugih solastnikov kompleksa Vjesnika, s ciljem izdelave novega projekta po odstranitvi nebotičnika. Po odkupu bi se celoten kompleks uporabil za različne državne institucije.

Novembrska raziskava Crobarometar, ki jo je objavila Nova TV, kaže, da HDZ še vedno vodi med strankami, sledi mu SDP, Možemo pa se je utrdil kot tretja najmočnejša opcija. Milanović ostaja najbolj priljubljen politik. Raziskava odraža dogodke ob Dnevu spomina na žrtve Vukovarja in Škabrnje, incidenti na Dneh srbske kulture in požar zgradbe Vjesnika pa so vplivali na mnenje državljanov o politikih.

V Mehiki so predstavili nacionalno kampanjo za boj proti spolnemu in digitalnemu nasilju nad ženskami. Zvezno sodišče (PJF) bo kaznovalo tiste, ki kršijo pravice žensk. Vodja vlade Clara Brugada se je pridružila predsedniškemu desetletju proti nasilju nad ženskami, ki ga je predstavila predsednica Claudia Sheinbaum.

Predsednik HDZ in hrvaški premier Andrej Plenković je bil v São Paulu v Braziliji ponovno izvoljen za podpredsednika Centristične demokratske internacionale (IDC-CDI). Izvolitev je potekala na statutarni glavni skupščini organizacije.

Poslanec HDZ Josip Borić je predlagal, da bi morali imeti člani protikorupcijske komisije petletno omejitev političnega delovanja po koncu mandata. Dalija Orešković, nekdanja predsednica komisije, pa je kritizirala HDZ, češ da je uničila to telo in ga spravila v klinično smrt. Borić se je odzval na njene kritike, pri čemer je spomnil na njuno prejšnje dobro sodelovanje.

Devet osumljencev, ki so prekinili Dneve srbske kulture v Splitu, je bilo izpuščenih iz pripora. Med njimi je tudi Jakov Ćaleta, predsednik HDZ okrožja Blatine-Škrape. Odvetnica Jakova Ćalete, Anamarija Ljubičić Kuzmanić, je izpostavila, da po njenem mnenju do pripora ne bi prišlo brez močnega političnega vpliva.

Nujna seja Doma narodov Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine je bila prekinjena zaradi pomanjkanja kvoruma. Delegati HDZ-ja in SNSD-ja se seje niso udeležili, kar je onemogočilo njeno izvedbo. Na dnevnem redu naj bi bila življenjska vprašanja, ne pa kadrovske menjave.

Potrjena je obtožnica proti Anni Dujić, hčeri vplivnega politika HDZ, zaradi poskusa prisile uradne osebe in groženj. Grozi ji do osem let zapora za poskus prisile in do pet let za grožnje.

Mesto Zagreb je sprejelo odlok, ki prepoveduje uporabo ustaških simbolov in gesel na vseh javnih dogodkih, ki se odvijajo v prostorih v lasti mesta. Prepoved vključuje tudi pozdrav 'Za dom spremni', ki je del pesmi pevca Marka Perkovića Thompsona. Vladajoča stranka HDZ nasprotuje prepovedi, ker meni, da lokalne oblasti ne bi smele določati, kaj se sme peti.

Otvoritev razstave 'Srpkinja, heroina Velike vojne', ki bi morala biti v torek v Srbskem kulturnem centru v Vukovarju, je preložena na december. Dejan Drakulić, predsednik Skupnega sveta občin (ZVO), je sporočil, da je do preložitve prišlo zaradi dogodkov in na zahtevo župana.

Predsednik SDP Siniša Hajdaš Dončić je po protestih v Splitu pozval premierja Andreja Plenkovića, naj vzpostavi ustavno-pravni red na Hrvaškem ali odstopi. Obtožil ga je koketiranja z ekstremno desnico. HDZ se je na te obtožbe ostro odzval. Župan Splita, Ivica Puljak, pa je komentiral, da protestnikom ni uspelo.

Mesto Split je Torcidi odobrilo uporabo rive za protest zaradi aretacije navijačev, ki so prekinili Dneve srbske kulture. Med protestom so odmevale neonacistične poruke proti Srbom, v Zagrebu pa so se maskirani moški zbrali in slavili NDH.

V Splitu je danes potekal protest navijaške skupine Torcida zaradi aretacije moških, ki so vdrli na dogodek Dnevi srbske kulture. Župan Splita, Tomislav Šuta iz HDZ-a, je Torcidi odobril uporabo rive za protest, medtem ko je minister Davor Božinović izjavil, da protesta ni treba prijaviti. Protest je potekal ob spremljavi pesmi Marka Perkovića Thompsona. Hrvaška vlada uvaja posebne ukrepe zaradi antisrbskih incidentov v Zagrebu in Splitu.

V Bijelom Polju so aretirali Rado Filipovića zaradi groženj novinarki Alisi Hajdarpašić. Policija je ukrepala po prijavi oškodovanke, ki jo je podala preko e-pošte. Filipoviću je odrejeno zadržanje do 72 ur.

Dragan Čović, predsednik HDZ in namestnik predsedujočega Doma narodov, je izjavil, da bo aktualna oblast v Bosni in Hercegovini ostala na oblasti do naslednjih volitev. Poudaril je, da bi bila vsaka druga rešitev anarhija. Čović je tudi omenil, da lahko razgovor z Miloradom Dodikom prinese samo pozitivne rezultate.

Leva opozicija na Hrvaškem je ostro kritizirala HDZ zaradi, kot pravijo, nadaljevanja koketiranja z ustaštvom. Njihova kritika je sledila odločitvi predsednika Sabora Gordana Jandrokovića, da zavrne predlog stranke Možemo! o dopolnitvi Poslovnika. Desna opozicija pa meni, da bi predlagana dopolnitev vodila v dodatno fetišiziranje pozdrava 'Za dom spremni' (ZDS).

Predsednik SDP-ja, Siniša Hajdaš Dončić, je ostro kritiziral premierja Andreja Plenkovića, označil ga je za "kukavico in talca radikalizacije", za katero je po njegovem mnenju sam odgovoren. Njegova izjava je bila odziv na premierjevo stališče glede incidenta v Splitu na Dnevih srbske kulture, kjer je Plenković dejal, da dogodek nima povezave z vladajočo koalicijo. Hajdaš Dončić meni, da Plenković nima poguma, da bi se soočil s problemom, ki ogroža temeljne vrednote Hrvaške.

Lokalna HDZ-ovka Julija Budimir Bekan je izjavila, da se je skupina mladih spontano zbrala in da ni bilo ničesar slabega, kljub napadu na mlade Srbe v Splitu. Njena izjava je sprožila val kritik. Minister je sprva všečkal objavo, ki je podpirala napadalce, a si je kasneje premislil. Kotar meni, da je šlo za benigno predstavo.

Zlatan Ibrahimović je ganjen spregovoril o svoji mami Hrvatici in o tem, kako mu je zaradi stvari, ki jih je počela, postalo vse hrvaško ogabno. Medtem je Zoran Milanović komentiral dogodke v Splitu, rekoč, da je treba storilce locirati, izročiti in jim soditi, pri čemer je namignil, da HDZ-jevci vedo, kako se to dela.

Na družbenih omrežjih je zaokrožil posnetek s seje mestnega sveta v Sisku, na katerem HDZ-jev svetnik Igor Papeš skuša pojasniti, kako mestna oblast varčuje. Pri tem mu sestavljanje stavkov povzroča precej težav, Papeš pa trdi, da je HDZ-jeva oblast v Sisku uspela prihraniti pol milijona evrov.

V Splitu je skupina zamaskiranih moških prekinila dogodek Dan srbske kulture v prostorih mestne četrti Blatine. Med incidentom so vzklikali "srbsko smetje" in udeležencem dejali, da se dogodek ne more odvijati v času obeleževanja padca Vukovarja. Splitska policija intenzivno išče mlajše osebe, ki so odgovorne za prekinitev programa.

SDP je vložil tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice in kazensko prijavo na DORH zaradi suma nepravilnosti na volitvah za varaždinskega župana. Stranka meni, da so bile volitve kompromitirane zaradi resnih nepravilnosti in sumov o kupovanju glasov v Varaždinu.

Seja Doma narodov Parlamentarne skupščine BiH je bila prekinjena zaradi pomanjkanja kvoruma, saj se delegati HDZ niso udeležili seje. Predsedujoči Kemal Ademović je potrdil, da niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo seje zaradi odsotnosti treh delegatov iz vrst hrvaškega naroda.

Poslanec HDZ Ante Deur je kritiziral poslanko Dalijo Orešković (DOSIP) zaradi njenega lajka na komentar, ki je pokojnega francoskega prostovoljca Jeana-Michela Nicoliera označeval za plačanca. Oreškovićeva je odgovorila, da njen lajk ni bil namenjen Nicolieru, temveč Rudolfu Perešinu, in da je z njim le izrazila strinjanje s komentarjem.

Predlog zakona Marije Selak Raspudić, ki bi v šolah prepovedal uporabo pametnih telefonov, pametnih ur in tablic, razen v izobraževalne namene ali iz medicinskih razlogov, je v hrvaškem saboru naletel na kritike poslancev HDZ-ja. Ti so poudarili, da je njena namera dobra, vendar je predlog 'zgrešen'. Razprava je odprla tudi vprašanje o smiselnosti ponovne uvedbe predmeta 'Gospodinjstvo' v šole.

V nedeljo so v HDZ potekale volitve za vodstvo lokalnih organizacij po načelu 'en član – en glas'. Člani HDZ so izbirali predsednike in podpredsednike občinskih in mestnih organizacij, organizacij HDZ mestnih četrti ter županijskih organizacij in GO HDZ Zagreba.