V muzeju v Potsdamu je razstavljena slika Anne Frank s palestinsko ruto, kar je sprožilo burne polemike in obtožbe o relativizaciji holokavsta. Dogodek je sprožil vprašanja o primernosti umetniškega izraza in spoštovanju zgodovinskih dejstev, konflikt pa bi se lahko prenesel tudi na sodišče.

Po pozivih na pomoč po terorističnem napadu v Bondi v Avstraliji so se številni državljani odzvali in darovali kri za pomoč žrtvam.

Med napadom na Bondi Beach v Avstraliji je bil ranjen nizozemski državljan, sporoča tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva.

V napadu na plaži Bondi je umrl preživeli holokavsta, ki je žrtvoval svoje življenje, da bi zaščitil ženo. Reševalci so herojsko posredovali in reševali otroke ter ranjene. Moški iz Sydneyja je prejel grožnje s smrtjo, ker ima enako ime kot eden od napadalcev.

Vilniusko okrožno sodišče je voditelja stranke "Zora Nemana" Remigijusa Žemaitaitisa kaznovalo s 5.000 evri zaradi antisemitskih izjav. Žemaitaitis je bil kaznovan zaradi svojih izjav v parlamentu in komentarjev na družbenih omrežjih, v katerih je med drugim zapisal, da je Izrael "žival". Politik se razglasitve sodbe ni udeležil in ne priznava krivde, trdi pa, da je kritiziral dejanja Izraela in ne judovskega naroda.

Po odpovedi dražbe predmetov, povezanih s holokavstom, v Nemčiji, so bili številni predmeti preneseni v Izrael. Tam bodo razstavljeni v muzeju, s čimer želijo ohraniti spomin na žrtve holokavsta in preprečiti trgovanje s tovrstnimi predmeti.

Avtorica Yelin in Emmie Arbel, ki je preživela holokavst, sta prejeli nagrado za grafično novelo, ki pripoveduje o Arbeličini usodi. Knjiga osvetljuje Arbeličino življenjsko zgodbo in njeno preživetje grozot holokavsta.

Na sojenju se je 19-letni obtoženi, ki naj bi med obiskom spomenika holokavstu napadel turista z nožem, odločil molčati. Aretirali so ga v bližini kraja zločina s krvavimi rokami.

Slika Gustava Klimta, ki je med holokavstom pomagala rešiti življenje svoji judovski sujeti, je bila prodana in je postala druga najdražja slika v zgodovini.

Aukcijska hiša iz Neussa je nameravala na dražbi ponuditi judovsko zvezdo in dokumente zapornikov koncentracijskih taborišč. Po protestih iz Poljske ter s strani Auschwitz-komiteja in Inštituta Fritza Bauerja je bila dražba odpovedana.

Poljski zunanji minister Radoslav Šikorski je sporočil, da je bila v Nemčiji odpovedana dražba predmetov, povezanih s Holokavstom, zaradi pritožb preživelih. Informacijo je potrdil njegov nemški kolega, ki je dražbo označil za "ofenzivno".

Mednarodni Auschwitz-Komitee je kritiziral načrtovano dražbo dokumentov iz obdobja nacizma, ki jo pripravlja dražbena hiša Felzmann v Neussu. Na dražbi naj bi prodali judovsko zvezdo in pisma taboriščnikov iz koncentracijskih taborišč ter njihovih svojcev. Komite je ocenil, da bi morali biti ti dokumenti v spominskih centrih, ne pa na prodaj.

Avtorica, potomka preživelih holokavsta, opozarja na naraščajočo nevarnost neonacizma v Avstraliji. Poudarja, da policijsko delovanje in represija ne zadoščata za zaustavitev te grožnje, temveč je ključno delo s potencialnimi rekruti, da bi preprečili nadaljnjo radikalizacijo.

V Nemčiji je v starosti 78 let umrl znanstvenik Micha Brumlik, ki je vodil frankfurtski Inštitut Fritza Bauerja, posvečen raziskovanju zgodovine in učinkov holokavsta.

Pet milijonov od več kot šest milijonov Judov, ubitih v holokavstu, je bilo do sedaj identificiranih. Izraelski raziskovalci so sporočili, da bi lahko s pomočjo umetne inteligence (UI) odkrili še več imen. Dani Dayan, predsednik jeruzalemskega Memoriala holokavsta Yad Vashem, je izjavil, da dosega pet milijonov identificiranih žrtev predstavlja opomin na nerešeno obveznost.

Yad Vashem je s pomočjo umetne inteligence in strojnega učenja dosegel mejnik pri identifikaciji žrtev holokavsta, saj je identificiral že pet milijonov imen. Tehnologija bo raziskovalcem omogočila dodajanje še stotisočev imen v prihodnjih letih. Yad Vashem poudarja, da za vsakim imenom stoji življenje, ki je imelo pomen.

V Parizu so štiri Bolgare obsodili na zaporne kazni od dveh do štirih let zaradi vandalizma na spomeniku holokavstu. Spomenik so poškropili z rdečo barvo v obliki krvavih rok. Francoske obveščevalne službe povezujejo dejanje z rusko kampanjo destabilizacije.

V Parizu poteka sojenje trem bolgarskim državljanom, obtoženim, da so posprejali rdeče roke na pariškem spomeniku holokavstu. Francoske obveščevalne službe povezujejo to dejanje vandalizma s kampanjo, ki jo vodi Rusija. Sojenje poteka v Franciji.

Izraelski zgodovinar Avi Shlaim obtožuje Izrael, da pod vodstvom Benjamina Netanjahuja izvaja genocid nad Palestinci. Medtem pa je izraelski premier Netanjahu obtožil visokega poveljnika iranske revolucionarne garde, da stoji za antisemitskimi napadi po svetu, vključno z Avstralijo. Netanjahu trdi, da je Mossad identificiral osumljenca.

Izraelska policija je aretirala žensko, osumljeno, da je na vrtu pokopala svojo 93-letno mater, ki je preživela holokavst, da bi lahko še naprej prejemala njene socialne prejemke. Primer je sprožil preiskavo in razburjenje v Izraelu.

Mednarodni Auschwitz Komitee je izrazil ogorčenje in nerazumevanje nad ponovno razpravo znotraj CDU o morebitnem sodelovanju s stranko AfD. Preživeli holokavsta ostro obsojajo razmišljanja o sodelovanju s strankami, ki so blizu "gnusni in smrtonosni ideologiji" nacistov. Razprava poteka v Nemčiji.

V nemškem mestu Görlitz je prišlo do incidenta, v katerem so neznanci na spomeniku, posvečenem žrtvam fašizma, zažgali knjige. Mestni župan Octavian Ursu je dejanje obsodil in ga primerjal z nacističnimi zločini iz leta 1933. Policija in državna varnostna služba sta sprožili preiskavo proti neznanim storilcem. Incident je pretresel mesto, župan pa zahteva stroge ukrepe proti storilcem.

V starosti 94 let je umrl priznani češki pisatelj in disident Ivan Klíma, ki je preživel holokavst in se uprl komunističnemu režimu v Češkoslovaški. Njegova dela so bila prevedena v številne jezike. Klíma je bil borec za svobodo, v svojih delih pa je opisoval življenje pod totalitarizmom.

V Vatikanu naj bi prišlo do nesoglasij med Izraelom in Svetim sedežem zaradi stališč glede izraelsko-palestinskega konflikta. Medtem je v Italiji matemetik Piergiorgio Odifreddi sprožil ogorčenje z izjavo, da je 7. oktober, dan napada Hamasa na Izrael, "dan palestinskega odpora". Njegova izjava je razjezila voditelja Davida Parenza v oddaji L'aria che tira na La7. Vzporedno s tem politični predstavniki pozivajo levo usmerjene stranke, naj se distancirajo od antisemitskih izjav in dejanj, ki so se pojavili v zadnjih dneh.

V Starnbergu v Nemčiji so aretirali 70-letnega moškega, ki je večkrat zanikal holokavst. Moški, ki je že večkrat bil obsojen zaradi tovrstnih dejanj, je tokrat obtožen spletnega širjenja sovraštva do Judov in razširjanja skrajno desničarskih vsebin. Generalno državno tožilstvo v Münchnu ga preiskuje zaradi ponovnega zanikanja množičnega umora Judov.

Jan Böhmermann je zavrnil obtožbe o antisemitizmu v zvezi s svojo razstavo "Die Möglichkeit der Unvernunft" v Berlinu. Kulturni minister Wolfram Weimer je kritiziral Böhmermannovega gosta, raperja Chefketa, zaradi sporne majice. Böhmermann je odgovoril, da bo osebno preprečil nastope posameznikov, ki zanikajo pravico Izraela do obstoja, in zagrozil, da jih bo odstranil s prizorišča.

Igralka Scarlett Johansson se je preizkusila kot režiserka s filmom 'Eleanor the Great', dramedy, ki govori o starejši ženski, ki trdi, da je preživela holokavst. V glavnih vlogah nastopajo June Squibb in Erin Kellyman.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ostro obsodil španskega premierja Pedra Sáncheza, češ da je izrekel "grožnjo z genocidom" proti Izraelu. To je odgovor na Sánchezovo izjavo, da Španija nima jedrskega orožja, letalonosilk ali velikih zalog nafte, da bi ustavila izraelsko ofenzivo v Gazi. Netanjahujeva pisarna je šla še dlje in izjavila, da je Sánchezova izjava nesprejemljiva in spominja na zgodovinske preganjanja Judov, vključno s špansko inkvizicijo in holokavstom.

Chris Hedges v člankih na Brave New Europe in Substacku kritizira, kar imenuje "industrija holokavsta", in trdi, da je genocid v Gazi razkril njeno instrumentalizacijo. Po njegovem mnenju se holokavst uporablja ne za preprečevanje genocida, temveč za njegovo nadaljevanje, ne za raziskovanje preteklosti, temveč za manipulacijo sedanjosti. Hedges poudarja, da se spomin holokavsta izkorišča za upravičevanje dejanj, ki so sami genocidne narave.

Mednarodna skupnost ostro obsoja izraelsko ravnanje v Gazi, pri čemer se pojavljajo obtožbe o genocidu. V Mehiki je vlada Oaxace prejela orožje iz Izraela za državno policijo, kar je sprožilo kritike. V Londonu se je zbralo okoli 200.000 ljudi na protestu za Palestino, hkrati pa potekajo protesti proti prepovedi delovanja skupine Palestine Action. Organizacija Save The Children poroča, da je bilo v Gazi od oktobra 2023 ubitih že več kot 20.000 otrok. Nasprotno pa več kot 400 strokovnjakov za genocid trdi, da je Hamas, ne Izrael, kriv za genocid.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ostro obsodil nasilne protestnike, ki so se zbrali v bližini njegovega doma, in jih označil za "fašistične milice". Obenem je izrazil nezadovoljstvo nad policijo, češ da ne izvaja zakonov. Hkrati so potekali protesti, na katerih so udeleženci zahtevali izpustitev talcev.

Ton med Izraelom in Evropo postaja vse ostrejši, pri čemer je podpredsednica Evropske komisije Teresa Ribera izraelske akcije v Gazi označila za "genocid", kar je odstop od prejšnje komunikacije. Političarka je poudarila "neuspeh Evrope" v tem konfliktu. Hkrati pa se v Veliki Britaniji judje, potomci preživelih holokavsta, upirajo izraelski politiki v Gazi in izražajo solidarnost s Palestinci, kljub možnim aretacijam.

Hamburgško ustavno sodišče je zavrnilo tožbo stranke AfD proti notranjemu senatorju Andyju Groti (SPD). AfD je Groto tožila zaradi kršitve načela nevtralnosti, saj naj bi ji v seji hamburškega parlamenta očital relativizacijo holokavsta. Sodišče je presodilo, da so Grotojeve izjave dopustne.

V Veliki Britaniji in Avstraliji potekajo protesti in protiprotesti v zvezi z migracijami in rasizmom. V Aberdeenu na Škotskem je bilo aretiranih pet moških zaradi spodbujanja rasne sovraštva na protestu. V Newcastlu v Angliji so se skrajno desničarske skupine soočile s protiprotestniki, ki so branili begunce. Socialistični delavci opozarjajo, da skrajna desnica ne ščiti žensk, saj so protesti izzvali nasilne napade. V Avstraliji Sue Bolton poziva k nadaljevanju protiprotestov proti rasističnim shodom in kritizira politike, ki normalizirajo rasizem. Članek na spectator.com.au trdi, da digitalne identitete ne bodo rešile migrantske krize.

V Angliji potekajo protesti pred hoteli za migrante, na družbenih omrežjih pa se pojavljajo primeri rasističnega nasilja. Novinar Manchester Milla, Jack Walton, je raziskoval aktivista, ki je bil že obsojen zaradi tihotapljenja migrantov. V Avstraliji se pojavljajo odzivi na proteste, ki razkrivajo rasistične težnje v državi, s poudarkom na razpravi o vodstvu Anthonyja Albaneseja in vključenosti posameznikov z 'razumnimi' stališči v proteste.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je ob 86. obletnici izbruha druge svetovne vojne pozval k rešitvi vprašanja vojnih reparacij z Nemčijo in pozval vlado, da si za to prizadeva v letu 2025. Radosław Sikorski je odgovoril Marcinu Mastalerku glede uhajanja zapiskov za Karola Nawrockega pred obiskom v ZDA.

Španski igralec Javier Bardem je izraelsko vojsko (IDF) primerjal z nacisti zaradi njenega ravnanja v Gazi. Objavil je tudi videoposnetek, ki naj bi prikazoval izraelskega ostrostrelca, kar je povzročilo precejšnje razburjenje.

Nemško sodišče v Turingiji je odločilo, da ima spominsko obeležje nacističnega koncentracijskega taborišča pravico prepovedati vstop osebam, ki nosijo palestinsko ruto, znano kot "keffiyeh". Sodišče je zavrnilo zahtevo ženske za vstop v spominsko obeležje, pri čemer je poudarilo, da bi nošenje rute lahko ogrozilo občutek varnosti Judov, še posebej na tem mestu.

Pošta Združenih držav Amerike (USPS) bo 17. septembra izdala znamko v seriji »Odlični Američani«, s katero bo počastila Nobelovega nagrajenca za mir in preživelega holokavsta, Elieja Wiesla. Wiesel, avtor knjige »Noč« in neutrudni zagovornik spomina na holokavst ter človekovih pravic, je 18. osebnost, ki je prejela to priznanje.

UEFA je uvedla postopke proti izraelskemu klubu Maccabi Haifa in poljskemu Raków Częstochowa zaradi incidentov na tekmi v Debrecenu, kjer so navijači Maccabi Haifa izobesili transparent z napisom "Morilci od 1939". Medtem so izraelski mediji poročali o napadu na avtobus navijačev Maccabi Haifa po tekmi na Madžarskem. Poljski politiki so ostro obsodili dejanje izraelskih navijačev, Maccabi pa je prekinil molk in se odzval na škandal.

Na Zahodnem obzidju in pročelju Velike sinagoge v Jeruzalemu so odkrili grafite z napisom "Holokavst v Gazi", kar je sprožilo ogorčenje v Izraelu. Policija je aretirala 27-letnega osumljenca. Graffiti so bili odstranjeni.

Po napovedi razširitve izraelskih vojaških operacij v Gazi je okoli 500 Izraelk protestiralo ob meji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izraelske načrte označil za katastrofo. Nemčija je od Izraela zahtevala pojasnila glede uboja novinarjev. Premier Netanjahu je razkril pet ciljev za zavzetje Gaze in izgon Hamasa.

Olga Weisberg, 91-letna preživela holokavst, je umrla v Rehovotu v Izraelu, nekaj tednov po tem, ko je bila hudo ranjena v iranskem raketnem napadu junija. Weisbergova je umrla v svojem domu, potem ko se je zgrudila. Raketni napad je povzročil veliko škodo in zahteval dve drugi žrtvi.

Nekdanja igralka serije "The Mandalorian", Gina Carano, je dosegla dogovor z družbo Disney po tožbi zaradi nezakonite odpustitve leta 2021. Carano je bila odpuščena zaradi njenih stališč o občutljivih temah, kot so holokavst in pravice transspolnih oseb, ki jih je delila na družbenih omrežjih, kar je povzročilo burne odzive. Elon Musk je podprl Carano v tej zadevi. Podrobnosti dogovora niso znane.

Izraelsko zunanje ministrstvo je poklicalo poljskega veleposlanika zaradi objave Donalda Tuska na platformi X, v kateri je Izrael obtožil povzročanja smrti zaradi lakote med otroki in materami v Gazi. Izrael je Tuskove izjave ocenil kot "nedopustne".

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je sprožil ogorčenje z obtožbami na račun Nemčije, da ponovno podpira nacizem. Njegove izjave so odziv na poročila, da Nemčija namerava priznati palestinsko državo kot del rešitve dveh držav. Nemška zunanja ministrica je dejala, da se mora proces priznanja palestinske države začeti takoj. Ben-Gvir je na to odgovoril, da Nemčija 80 let po holokavstu ponovno podpira nacizem.

Muzej Auschwitz-Birkenau je lansiral kampanjo "Stop Denial" za boj proti zanikanju holokavsta na družbenih omrežjih. Kampanja vključuje spletno orodje, ki omogoča zavračanje argumentov zanikalcev holokavsta.

Mestno sodišče v Brnu je v četrtek oprostilo vse obtožene v primeru izdaje knjige Germarja Rudolfa »Holokavst pod lupo«, ki zanika dejstva o holokavstu. Sodišče je odločilo, da ne gre za kaznivo dejanje. Obtožnica je štirim moškim, na čelu s Pavlom Kamasom, očitala članstvo v zločinski združbi, ki širi ideje nacizma, neonacizma in zanikovalcev holokavsta, ter izdajanje obskurnih knjig iz nacistične Nemčije. Tožilka je obtožila tudi tri pravne osebe udeležbe v organizirani zločinski skupini in zanikanja genocida. Obtoženi so se izrekli za nedolžne.

Muzej Auschwitz-Birkenau je sprožil kampanjo za boj proti zanikanju holokavsta na družbenih omrežjih. Kampanja z naslovom "Ustavite zanikanje" (Stop Denial) želi nasloviti naraščajoči problem zanikanja holokavsta na spletu in izobraževati ljudi o resničnosti tega genocida.

Odgovor Linde McMahon glede zanikanja holokavsta je sprožil zaskrbljenost. Nezmožnost Trumpove administracije, da jasno odgovori na vprašanje o zaposlovanju zanikovalcev holokavsta kot visokošolskih profesorjev, kaže na tveganja, povezana z njihovim pristopom k raznolikosti mnenj v visokem šolstvu, ki temelji na 'ideološkem lakmusovem testu'.