V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

V 96. letu starosti je po krajši bolezni umrl Mate Meštrović, ugleden hrvaško-ameriški diplomat, zgodovinar, novinar in politični aktivist. Meštrović, ki je bil v širši javnosti prepoznan tudi kot sin svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića, je pustil neizbrisan pečat v hrvaškem boju za neodvisnost in mednarodno priznanje. Rodil se je v Zagrebu, a je večji del življenja preživel v Združenih državah Amerike, kjer se je uveljavil kot univerzitetni profesor in publicist. Bil je dejaven član hrvaške diaspore in eden ključnih zagovornikov hrvaških interesov v tujini v času razpada Jugoslavije. Po vrnitvi v domovino je med letoma 1993 in 1997 deloval kot poslanec v hrvaškem saboru, opravljal pa je tudi pomembne diplomatske dolžnosti. Njegova smrt pomeni izgubo pomembne osebnosti, ki je povezovala hrvaško kulturo, akademsko sfero in politično diplomacijo prejšnjega stoletja.

Predsednik vlade Črne gore, Milojko Spajić, se je v soboto posvetoval s predstavniki parlamentarnih strank glede izbire sodnikov ustavnega sodišča. Izbira sodnikov je ena najpomembnejših obveznosti na poti Črne gore k Evropski uniji. Med kandidati za sodnike so Kojičić, Prelević, Bošković, Mugoša in Đokaj. Posvetovanja so potekala v Vili Gorica.

Hrvaški sabor je po nujnem postopku sprejel Zakon o izgradnji Centra za zbrinjavanje radioaktivnega odpada. Ta zakon zagotavlja regulativni okvir za izgradnjo odlagališča odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško.

Predsednik črnogorskega parlamenta Andrija Mandić je izjavil, da je treba sedanjo ustavo, ki jo je sprejela ena parlamentarna večina, prilagoditi sedanjosti in spremeniti status srbskega jezika. Poslanka CIVIS-a Maja Vučelić pa je opozorila, da tema, ki jo Mandić izpostavlja, preusmerja pozornost od evropskih obveznosti.

Hrvaški sabor bo na ponedeljkovem zasedanju glasoval o tako imenovanih »Bačićevih zakonih«, s čimer se bo zaključilo redno jesensko zasedanje. Po glasovanju bodo poslanci odšli na enomesečni zimski premor.

Vlada in parlamentarna večina v saboru nista podprli zakonskega predloga Kluba Možemo!, ki je predlagal dodatno omejitev uporabe pirotehnike. Predlog so ocenili kot nedorečen in korak nazaj, kljub priznanju dobrih namenov.

Mirela Ahmetović iz SDP je kritizirala glavnega državnega tožilca Ivana Turudića, ker je odgovoril, da DORH in USKOK nista prejela vabila na okroglo mizo o boju proti korupciji, ki jo je organiziral SDP. Ahmetovićeva je Turudićev odgovor označila za 'tendencioznega in neumnega'. DORH in USKOK sta poudarila, da nista bila povabljena na razpravo, na kateri so ju kritizirali zaradi nedolaska.

Podpredsednik hrvaške vlade in minister za prostorsko ureditev Branko Bačić je po sestanku s predstavniki HAZU in Akademije arhitekturne umetnosti in znanosti (AAUZ) napovedal dva amandmaja, ki spreminjata Zakon o prostorskem urejanju. Spremembe prihajajo pred drugim branjem zakona v hrvaškem saboru.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je napovedal strožje ukrepe za preprečevanje femicida po nedavnem umoru in poškodovanju žensk v Medžimurju. Poudaril je, da bi morala sodišča izrekati višje kazni za nasilneže. Glede primera Mikulića, ki je prejel nadomestilo '6+6', je Jandroković dejal, da je to njegova zakonska pravica, o moralnih aspektih pa se ne bo izrekel.

V hrvaškem saboru je potekala razprava o antifašizmu, na kateri so poudarili, da ustaštvo ne dopušča izjem in da je družba postala plodna tla za ekstremizem. Na okrogli mizi "Ustaštvo nima 'ali'", ki sta jo organizirali poslanki Anka Mrak Taritaš in Dalija Orešković, so opozorili na nevarnost ustaštva. Hkrati pa je Lalić izrazil zaskrbljenost glede zdravja premierja in pomisleke o morebitnem nasledstvu Anušića, ki je užalil njega in njegove prijatelje.

Novoizvoljena varuhinja otrok, Tatjana Katkić Stanić, je na seji hrvaškega sabora prisegla, da bo pri svojem delu spoštovala ustavo in zakone, pravni red Republike Hrvaške ter svojo dolžnost opravljala pravično, častno, vestno, nepristransko in v najboljšem interesu otrok. Katkić Stanić ima 25 let izkušenj na področju socialnega varstva.

Ombudsman je poudaril, da je nasilje nad ženskami resna kršitev človekovih pravic in ovira za razvoj družbe, ter da ni zasebna stvar, temveč družbeni problem, ki ga je treba ustaviti. Pozval je k takojšnjemu in celovitemu delovanju institucij ter močnejši podpori pri preprečevanju nasilja in zaščiti žrtev. Direktorica Centra za ženske pravice je dejala, da je zaščita žensk temelj vladavine prava.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković se je na Švedskem, kjer se udeležuje parlamentarnega vrha Mednarodne krimske platforme, srečal z uglednimi Hrvati, ki živijo in delujejo v tej državi. Poudaril je, da je hrvaška diaspora pomembna vez med državama in prispeva h kvaliteti bilateralnih odnosov. Izpostavil je tudi pomembnost katoliških misij pri ohranjanju hrvaške identitete.

Hrvaški sabor je v petek na tajnem glasovanju izvolil Tatjano Katkić Stanić za novo pravobraniteljico za otroke za mandat osmih let. Izvoljena je bila tudi nova predsednica komisije za odločanje o konfliktu interesov, Ines Pavlačić.

Josip Šimić Jaro, znan tudi kot 'dravski Tarzan' in oče voditeljice Marte Šimić Mrzlečki, se je s prijateljem Ivanom Arapincem s supi odpravil na posebno misijo proti Vukovarju. Z obale Drave pri Križničkem mostu sta začela pot po Dravi in Donavi, da bi se poklonila žrtvam.

Po vsej Hrvaški so državljani prižigali sveče v spomin na žrtve Vukovarja in Škabrnje. Hrvaški sabor je 18. november razglasil za državni praznik in dela prost dan v spomin na žrtve domovinske vojne ter žrtve Vukovarja in Škabrnje, kjer je leta 1991 prišlo do hudih zločinov nad prebivalstvom.

Baltazar Jalšovec, nekdanji podpredsednik hrvaškega sabora in član HSLS, je umrl v starosti 88 let. Članki navajajo, da je bil rojen v Štrukovcu v Medžimurski županiji in je bil aktiven kot član HSLS.

V Bijelom Polju so aretirali Rado Filipovića zaradi groženj novinarki Alisi Hajdarpašić. Policija je ukrepala po prijavi oškodovanke, ki jo je podala preko e-pošte. Filipoviću je odrejeno zadržanje do 72 ur.

Hrvaški sabor je s svoje spletne strani in YouTube kanala odstranil posnetek okrogle mize o Jasenovcu, ki sta jo organizirali skrajno desni parlamentarni stranki Hrvaški suverenisti in DOMiNO. Na srečanju so nekateri udeleženci trdili, da Jasenovac ni bil taborišče smrti, ampak delovno taborišče, kar je sprožilo burne odzive.

Poslanec HDZ Ante Deur je kritiziral poslanko Dalijo Orešković (DOSIP) zaradi njenega lajka na komentar, ki je pokojnega francoskega prostovoljca Jeana-Michela Nicoliera označeval za plačanca. Oreškovićeva je odgovorila, da njen lajk ni bil namenjen Nicolieru, temveč Rudolfu Perešinu, in da je z njim le izrazila strinjanje s komentarjem.

Srpsko narodno vijeće (SNV) je napovedalo, da bo vložilo kazensko prijavo proti Igorju Vukiću in drugim udeležencem okrogle mize, ki je potekala v hrvaškem saboru. SNV trdi, da so na tem srečanju javno odobravali in zmanjševali zločine, storjene v ustaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac. SNV je izrazil zaskrbljenost zaradi ponavljanja takšnih dogodkov in opozoril na morebitne posledice za prihodnost Hrvaške.

Srbski minister za kulturo Nikola Selaković je ostro obsodil okroglo mizo o Jasenovcu, ki je potekala v hrvaškem saboru. Selaković je dogodek označil za "bahavo izkrivljanje resnice o enem najstrašnejših zločinov 20. stoletja". Polemike so se pojavile, ker naj bi bil Jasenovac predstavljen kot delovni tabor z delavnicami za dijake, kar je v Srbiji sprožilo ostre obsodbe in označilo dejanje za nevarno izkrivljanje zgodovine.

Hrvaški premier Andrej Plenković je okroglo mizo o ustaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac, ki je potekala v hrvaškem saboru, označil za politično provokacijo strank, ki so jo organizirale. Plenković se je od dogodka jasno distanciral in poudaril, da hrvaška vlada spoštuje žrtve fašističnega režima.

V hrvaškem saboru so poslanci razpravljali o novem zakonu o kreditnih institucijah, ki usklajuje hrvaško zakonodajo z direktivo EU. Razpravo so izkoristili za poudarjanje pomembnosti zaščite potrošnikov pri poslovanju z bankami. Zakon določa strožja pravila za banke iz tretjih držav in uvaja dodatne zaščitne mehanizme za potrošnike.

V hrvaškem saboru je potekala okrogla miza z naslovom "Znanstveni pristop k raziskovanju žrtev Jasenovca", ki jo je organiziral Klub poslancev DOMiNO in Hrvaških suverenistov. Dogodek je sprožil polemike, saj ga Documenta – Center za soočanje z zgodovino ocenjuje kot sramotno odpiranje vrat revizionistom. Na okrogli mizi so sodelovali Igor Vukić, Nikola Banić in Slobodan Prosperov Novak.

Hrvaška in Ukrajina sta v Kijevu podpisali pismo o nameri za skupno proizvodnjo orožja, kot je sporočilo hrvaško obrambno ministrstvo. Hkrati pa je hrvaški sabor ponovno uvedel obvezno služenje vojaškega roka, kar naj bi bil korak k jačanju obrambne sposobnosti države in priprava na geopolitične izzive.

Hrvaški sabor je s 84 glasovi za, 30 vzdržanimi in 11 proti potrdil spremembo zakona o obrambi, s čimer se po 17 letih ponovno uvaja obvezno služenje vojaškega roka. Obvezno vojaško usposabljanje bo namenjeno 19-letnikom, dvomesečno služenje pa je naletelo na kritike opozicije. Zakon določa tudi sankcije za neudeležbo.

Hrvaški sabor je z 84 glasovi za, 30 vzdržanimi in 11 proti potrdil spremembe Zakona o obrambi, s čimer je uradno ponovno uvedeno obvezno temeljno vojaško usposabljanje (TVO). Prvi pozivi naj bi bili poslani do konca leta, usposabljanje prvih rekrutov pa je predvideno v vojašnicah v Kninu, Slunju in Požegi v začetku leta 2026.

Mandatno-imunitetna komisija hrvaškega sabora je soglasno odločila, da Damir Barbir zamenja Viktorijo Knežević (Centar) v saborskih klopeh. Ustavno sodišče je zavrnilo zahtevo Zlatka Hasanbegovića (Blok za Hrvatsko), da bi vstopil v sabor, s čimer se je končala njegova možnost za vrnitev v parlament. S tem sabor ostaja pri 150 poslancih.

Hrvaški poslanec Marin Miletić (Most) je predlagal, da bi vse poslance v saboru enkrat letno nenapovedano testirali na droge. S tem bi, po njegovem mnenju, dokazali, da so "čisti" in bi bili zgled državljanom. Predlog je bil podan v četrtek.

Hrvaški sabor razpravlja o spremembah dveh obrambnih zakonov, ki uvajajo temeljno vojaško usposabljanje. Večina poslancev, tako iz vladajoče koalicije kot opozicije, podpira predlagane spremembe. Opozicija je med razpravo opozorila na neenakopravno obravnavo vojaških in civilnih obveznikov ter na diskriminatorno določbo o prednosti pri zaposlovanju, ki naj bi kaznovala ugovor vesti in civilno služenje.

Saborski odbor za družino, mlade in šport je hrvaškemu saboru predlagal tri kandidatke za pravobraniteljico za otroke: Helenco Pirnat Dragičević, Marino Katanić Pleić in Tatjano Katkić Stanić. Odbor je izbiral s tajnim glasovanjem, pri katerem je sodelovalo 11 od 13 članov.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v sredo vsem hrvaškim državljanom in poslancem čestital Dan hrvaškega sabora, ki se praznuje 8. oktobra. Spomnil je na zgodovinsko odločitev sabora iz leta 1991 o prekinitvi vseh državnopravnih vezi z nekdanjo državo SFRJ.

Na spletni strani hrvaškega sabora so bila objavljena imena vseh 14 kandidatov za tri nova mesta ustavnih sodnikov, ki se bodo sprostila 12. oktobra. Kandidati bodo zaslišani pred saborskim Odborom za Ustavo.

Na Hrvaškem se postopoma opušča uporaba amalgamskih zobnih plomb, znanih tudi kot 'črne plombe'. Ta sprememba je posledica uredbe Evropske unije o živem srebru, o kateri je razpravljal hrvaški sabor. Cilj EU je popolna odprava uporabe živega srebra v Uniji. Zobozdravniki bodo morali voditi posebno evidenco o teh plombah.

Na Hrvaškem je bila poleti 2025 uspešna akcija, ki naj bi utišala disonantne tone in podpirala proustaško agendo sedanje oblasti. Napadali in prepovedovali so dogodke, ki se niso ujemali s to agendo. V Saboru pa so razpravljali o afriški svinjski kugi, ki jo obravnavajo kot vprašanje nacionalne varnosti.

Hrvaški sabor je z večino glasov zavrnil predlog o priznanju palestinske države. Za predlog je glasovalo 44 poslancev, proti pa 73, štirje so bili vzdržani. Sabor je sprejel sklep, ki poziva vlado, da ob spremljanju mednarodnih mirovnih prizadevanj oceni primeren trenutek za odločitev o priznanju Palestine.

Hrvaški sabor je zavrnil predlog o priznanju države Palestine, pri čemer je 73 poslancev glasovalo proti, 44 za, štirje pa so bili vzdržani. Medtem je Nermin Duraković izrazil globoko nezadovoljstvo nad situacijo v Gazi, poudarjajoč, da se počuti nemočnega in da umetnost ne more zadostovati pri soočanju z genocidom. Pozval je k mednarodni odgovornosti za dogajanje v Gazi.

Hrvaški sabor je glasoval proti priznanju Palestine, pri čemer je 73 poslancev glasovalo proti, 44 za, 4 pa so bili vzdržani. Predsednik Zoran Milanović je sicer izrazil podporo priznanju Palestine. Sabor je tudi obravnaval možnost začasne ustavitve izvoza orožja v Izrael zaradi humanitarnih razmer v Gazi. 56 poslancev je premierja Andreja Plenkovića pozvalo k priznanju Palestine in ustavitvi izvoza orožja.

Hrvaško je pretresla smrt legendarnega teniškega trenerja in igralca Nikole Pilića, ki je umrl v starosti 86 let. Sožalje ob njegovi smrti so izrekli številni visoki predstavniki hrvaške politike, vključno s premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem. Pisateljica Vedrana Rudan, ki se bori z boleznijo, se je prav tako oglasila ob Pilićevi smrti. Pilić je bil znan po svoji izjemni teniški karieri in trenerskem delu.

V Šušnjevcu pri Slavonskem Brodu je bil ubit 61-letni Zoran Grgić, nekdanji član Sveta za civilni nadzor varnostno-obveščevalnih služb hrvaškega sabora. Policija je aretirala tri osebe, osumljene umora. Grgića so najprej zbili z avtomobilom, nato pa ga še ustrelili.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je napovedal, da bo v parlamentu sankcioniral uporabo pozdrava »Za dom spremni«, če bo ta namenjen poveličevanju ustaškega režima in Neodvisne države Hrvaške (NDH). Jandroković je obsodil ustaški režim in NDH, prav tako pa tudi komunistični totalitarizem.

Člani hrvaške vladajoče večine izražajo upanje, da bodo dosegli dogovor z opozicijo glede izbire novih članov Ustavnega sodišča, saj je za izvolitev sodnikov potrebna dvotretjinska večina v hrvaškem saboru. Predsednik sabora, Jandroković, je izrazil prepričanje, da bo dovolj modrosti za dogovor med vladajočimi in opozicijo glede izbire novih sodnikov Ustavnega sodišča, ker se mandat trem sodnikom kmalu izteče.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je izjavil, da je trenutna parlamentarna večina stabilna in da zaenkrat ni bilo nobenih pogovorov o koaliciji s stranko IDS. S tem je odgovoril na medijska ugibanja o vstopu stranke IDS v vlado. Jandroković je izjavo podal v nedeljo v Barbanu.

Hrvaški premier Andrej Plenković je po seji vlade, na kateri je obtožil predsednika Zorana Milanovića dezinformiranja glede pošiljanja hrvaških vojakov v Ukrajino, izjavil, da je treba pozdrav "Za dom spremni" kaznovati, če se vzklika v saboru. Vlatka Pokos je v javnih nastopih kritizirala "ustašofilijo" na Hrvaškem in svoje mnenje deli na družbenih omrežjih, kjer prejema tudi grozne poruke.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je sporočil, da Hrvaškemu saboru ne bo predlagal nobenega od kandidatov, ki so se prijavili na javni poziv za predsednika Vrhovnega sodišča, objavljen 6. julija 2025. Državno sodno svet je pred tem razveljavil prejšnji javni poziv, ki je bil objavljen 2. aprila 2025. Na novi javni poziv se je prijavila le prof. dr. sc. Aleksandra Maganić.

Hrvaški poslanci so v prvi polovici leta 2024 porabili 761.000 evrov davkoplačevalskega denarja, ne vštevajoč plač. Največ sredstev so namenili za najem stanovanj in uporabo osebnih avtomobilov v službene namene. Med stroški so tudi cestnine, režije in službena stanovanja. Od 150 poslancev jih je 125 imelo dodatne stroške, medtem ko jih 25 ni imelo nobenih.

V starosti 63 let je umrl Dinko Burić, nekdanji saborski poslanec in župan Belišća. Burić je bil v saboru dva mandata, župan pa je bil od leta 2013 do zadnjih volitev maja letos. Vest o njegovi smrti je objavila njegova Neodvisna lista. Burić je bil tudi vidni član HDSSB.