Hrvaški sabor zavrnil priznanje Palestine, Nermin Duraković izrazil nezadovoljstvo nad stanjem v Gazi
Objavljeno: 26. 9. 2025 16:05
Hrvaški sabor je zavrnil predlog o priznanju države Palestine, pri čemer je 73 poslancev glasovalo proti, 44 za, štirje pa so bili vzdržani. Medtem je Nermin Duraković izrazil globoko nezadovoljstvo nad situacijo v Gazi, poudarjajoč, da se počuti nemočnega in da umetnost ne more zadostovati pri soočanju z genocidom. Pozval je k mednarodni odgovornosti za dogajanje v Gazi.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zavrnitev priznanja Palestine vpliva na mednarodne odnose Hrvaške, kar posredno lahko vpliva na Slovenijo. Humanitarne razmere v Gazi so relevantne z vidika etičnih in moralnih vprašanj.
Objavljeni so bili novi pozivi k zaustavitvi genocida v Gazi, obtožbe o sokrivdi Zahoda pri tem in širjenju antisemitizma v Evropi. Pediatra Abu Safiya, ki je bil ujet med izraelskim napadom na bolnišnico Kamal Adwan, se sooča s poslabšanjem zdravstvenega stanja. Elena Basile trdi, da Zahod poskuša spremeniti zgodovino Bližnjega vzhoda, korenine Hamasa pa izvirajo iz okupacije Izraela.
Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel zakon, ki vladi omogoča zapiranje tujih medijev in blokiranje oddaj, hkrati pa je podprl predlog o smrtni kazni za palestinske zapornike. Vzporedno s tem se pojavljajo pričevanja o mučenju in posilstvih v izraelskih zaporih. Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (UNOCHA) opozarja na porast nasilja doselencev nad Palestinci na Zahodnem bregu. Medtem se v mednarodni civilni družbi krepi prepričanje, da Izrael v Gazi izvaja genocid, na kar opozarjajo tudi v časniku Jerusalem Post.
Marko Bošnjak je javno kritiziral Hrvaško radiotelevizijo (HRT) glede ravnanja z Evrovizijo, medtem ko se vrstijo pozivi k izključitvi Izraela z letošnjega tekmovanja. Medtem je pricurljal posnetek javne usmrtitve v Gazi, ki jo je izvedel Hamas, kar kaže na nasilje nad tistimi, ki se mu upirajo.
Caitlin Johnstone na lantidiplomatico.it kritizira zahodno družbo zaradi dehumanizacije Arabcev, pri čemer izpostavlja, da je obseg te dehumanizacije postal boleče očiten. Globalist.it pa poroča o tišini Zahoda glede dogajanja v Gazi, kar označuje kot konec razsvetljenstva in demokratične zavesti. Članek navaja, da je v izraelskem povračilnem ukrepanju v zadnjih dveh letih umrlo približno sedemdeset Palestincev na vsakega umrlega Izraelca, potem ko je Hamas 7. oktobra 2023 izvedel pogrom, v katerem je umrlo 1200 ljudi, 168 pa je bilo ugrabljenih.
Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo zahtevi Palestine za pridružitev bloku BRICS, ki spodbuja multilateralizem in gospodarsko sodelovanje. Medtem je Izrael od začetka leta odobril gradnjo več kot 23.000 stanovanj na Zahodnem bregu, kar je dvakrat več kot v letu 2024. Pripoznanje Palestine je pomembno za prihodnost tako Palestincev kot Izraelcev in za kohezijo avstralske družbe.
Belgija je napovedala možnost priznanja Palestine kot države, vendar šele po izpustitvi izraelskih talcev s strani Hamasa. Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je pojasnila, da je bilo priznanje Palestine težka politična odločitev in da je izrekla besede o genocidu v Gazi iz srca. Medtem pa članek na laizquierdadiario.com poziva k priznanju izraelskega apartheida namesto simboličnega priznanja dveh držav.
Zavrnitev priznanja Palestine vpliva na mednarodne odnose Hrvaške, kar posredno lahko vpliva na Slovenijo. Humanitarne razmere v Gazi so relevantne z vidika etičnih in moralnih vprašanj.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.