Belgija in Slovenija sprejemata različne pristope k priznanju Palestine in sankcijam proti Izraelu
Objavljeno: 4. 9. 2025 9:13
Belgija je napovedala možnost priznanja Palestine kot države, vendar šele po izpustitvi izraelskih talcev s strani Hamasa. Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je pojasnila, da je bilo priznanje Palestine težka politična odločitev in da je izrekla besede o genocidu v Gazi iz srca. Medtem pa članek na laizquierdadiario.com poziva k priznanju izraelskega apartheida namesto simboličnega priznanja dveh držav.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Belgija naj bi pri ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Izrael je začel kopensko operacijo v Gazi. Premier Netanyahu je sklical sestanek glede možnosti uveljavljanja izraelske suverenosti na delih Judeje. Izrael naj bi bombardiral Jemen in ubil vodjo Hutijev, Ahmada Ghaleba al-Rahwija, ter več ministrov.
Zahodne medije so obtožili, da so pripomogli k prikrivanju izraelskega genocida v Gazi, saj naj bi raje poslušali izraelske izgovore kot pa poročila palestinskih novinarjev. Palestinski novinarji opozarjajo, da bo Gaza uničena, če se izraelski napadi ne ustavijo. Belgija načrtuje priznanje Palestine na prihajajoči generalni skupščini ZN in razmišlja o sankcijah proti Izraelu.
Članki poročajo o različnih vidikih izraelsko-palestinskega konflikta, vključno z obtožbami o ameriški podpori izraelski politiki, ki naj bi vodila v apartheid, preprečevanju dostopa humanitarne pomoči v Gazo s strani Izraela, obsodbi izraelske tožilke zaradi razkritja posnetka zlorabe palestinskega zapornika, zgodovinskem pregledu konflikta od sporazuma v Oslu, načrtih ZDA za morebitno okupacijo Gaze in pozivu palestinskega predsednika Abu Mazena Izraelu k priznanju Palestine. Poudarjeno je nasprotovanje mednarodnih akterjev ravnanju Izraela s Palestinci in potencialne posledice za prihodnost regije.
V Oslu so organizirali spominsko slovesnost za Saleha al-Jafarawija, »Hamasovega influencerja«. Premirje med Izraelom in Hamasom, ki je začelo veljati 10. oktobra, je sprožilo dvome glede prihodnosti v Gazi. Donald Trump umiku palestinskega odpora ne pripisuje prioritete, prav tako so naslednji koraki njegovega »mirovnega načrta« nejasni. Hamas obtožuje Izrael, da je odgovoren za zastoj pri vračanju posmrtnih ostankov talcev zaradi uničenja v Gazi. Prebivalci Gaze pojasnjujejo, zakaj Trumpov načrt ni prava rešitev.
Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel zakon, ki vladi omogoča zapiranje tujih medijev in blokiranje oddaj, hkrati pa je podprl predlog o smrtni kazni za palestinske zapornike. Vzporedno s tem se pojavljajo pričevanja o mučenju in posilstvih v izraelskih zaporih. Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (UNOCHA) opozarja na porast nasilja doselencev nad Palestinci na Zahodnem bregu. Medtem se v mednarodni civilni družbi krepi prepričanje, da Izrael v Gazi izvaja genocid, na kar opozarjajo tudi v časniku Jerusalem Post.
Kljub prekinitvi ognja Izrael še naprej zapira mejne prehode in blokira humanitarno pomoč Gazi. Prepovedali so vstop dvema ameriško-judovskima aktivistkama, ker sta pomagali palestinskim kmetom na Zahodnem bregu. Poleg tega je predstavnik izraelske komunistične partije ocenil politično situacijo v Izraelu in opozoril na vmešavanje ZDA v regiji, pri čemer se zavzema za konec genocida nad Palestinci.
Priznanje Palestine in sankcije proti Izraelu so pomembne teme v mednarodni politiki, ki lahko vplivajo tudi na Slovenijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.