Informacijski pooblaščenec je v luči izzivov, s katerimi se slovenske občine srečujejo pri zagotavljanju varnosti občanov in premoženja, podal pojasnila glede uporabe videonadzornih sistemov na javnih površinah. Čeprav tovrsten nadzor sam po sebi ni prepovedan, veljavna zakonodaja določa izjemno stroge pogoje za njegovo uvedbo. Občine morajo pri načrtovanju nadzora upoštevati načelo sorazmernosti in dokazati, da je takšen poseg v zasebnost posameznika nujen in upravičen. Urad pooblaščenca poudarja, da morajo biti izpolnjeni vsi zakonski kriteriji, preden se lokalne oblasti odločijo za namestitev kamer. Glavni poudarek je na ravnovesju med varovanjem javnih dobrin in temeljnimi človekovimi pravicami do zasebnosti. Občine morajo v vsakem posameznem primeru skrbno presoditi, ali ciljev varnosti ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi, ki manj posegajo v informacijsko zasebnost mimoidočih. Opozorilo prihaja v času, ko se večje število lokalnih skupnosti trudi zmanjšati stopnjo vandalizma in povečati splošno varnost na trgih in v parkih. Informacijski pooblaščenec s temi usmeritvami postavlja jasne meje, ki preprečujejo samovoljno ali preširoko uporabo nadzornih tehnologij brez ustrezne pravne podlage in predhodne analize vplivov na zasebnost.

Informacijski pooblaščenec je izrazil zaskrbljenost glede varnosti osebnih podatkov v zvezi z načrtovano nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco.

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je izrazilo kritičnost do inšpekcijskega postopka, ki ga je Informacijski pooblaščenec uvedel zoper medij Oštro zaradi obdelave osebnih podatkov v projektu Detektor premoženja. V DNS menijo, da gre za poskus utišanja novinarjev in oviranje njihovega dela, saj vidijo prijavo kot zlorabo pravnih sredstev.

Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da so neobravnavane pomanjkljivosti v policijskih politikah in sistemih kršile zakone o zasebnosti. Razkritja so se pojavila že lani, a se do danes ni nič spremenilo.

Poslanska skupina NSi je zahtevala sklic nujne seje odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov v sistemu uprave za varno hrano. Opozarjajo na zaskrbljujoče stanje informacijske varnosti na kmetijskem ministrstvu, KGZS pa svari pred resnimi tveganji za kmete in poziva k takojšnjemu ukrepanju.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je bila prejšnji teden obveščena o nepooblaščenem dostopu do svojega informacijskega sistema. V vdoru so bili razkriti osebni podatki 873.201 fizične osebe, vključno z imeni, priimki, naslovi, EMŠO številkami in davčnimi številkami.

Informacijski pooblaščenec se je pridružil več kot 30 nadzornim organom za varstvo osebnih podatkov v mednarodni preventivni akciji. Namen akcije je bil pregledati spletne strani in mobilne aplikacije, ki jih pogosto uporabljajo otroci.

Informacijski pooblaščenec ponovno ocenjuje predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, ki je v obravnavi v državnem zboru, kot neustrezen. Po njihovem mnenju centralizirana obdelava vseh zdravstvenih podatkov državljanov Slovenije povečuje tveganje za varnost podatkov in njihovo zlorabo.

V Evropi se pojavljajo nacionalne iniciative na področju digitalne valute, kar ovira enotnost na ravni Evropske unije. Hkrati je Nemčija zavrnila predlog regulacije spletnih klepetalnic, ki bi naj preprečevala spolne zlorabe otrok, zaradi pomislekov glede zasebnosti in cenzure.

Ustavno sodišče je soglasno odločilo, da je bila ureditev hrambe osebnih podatkov v evidenci kaznivih dejanj, ki jo je določal 129. člen zakona o nalogah in pooblastilih policije, v neskladju z ustavo. Pobudo za presojo je vložil Informacijski pooblaščenec, ki je opozoril na pretiran način hrambe podatkov.