V Iranu so se protesti, ki so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad slabimi gospodarskimi razmerami, razširili vsesplošno po celotni državi. Po poročanju aktivistov so demonstracije zajele 111 mest in vseh 31 provinc, kar predstavlja neposreden izziv tamkajšnji teokratski oblasti, ki državi vlada že več kot štiri desetletja. Intenzivnost protestov se je močno povečala sredi tedna, ko so nemiri zajeli tako velika mesta kot podeželska območja. Nasilje med demonstracijami je zahtevalo visoko človeško ceno, saj je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 38 ljudi. Iranske varnostne sile so v prizadevanjih za zatrtje nemirov pridržale več kot 2200 oseb. Aktivisti poudarjajo, da vztrajnost protestnikov odraža globoko zakoreninjeno nezadovoljstvo s trenutnim režimom in nevzdržnim ekonomskim stanjem v islamski republiki. Na dogajanje se je odzval tudi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je zagrozil z ostrimi ukrepi, če bi iranske oblasti stopnjevale nasilje nad protestniki. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj protesti po intenzivnosti in razširjenosti presegajo prejšnje valove nemirov v državi. Dogodki so neposredno povezani s stopnjevanjem napetosti iz prejšnjih dni, ko so varnostne sile na ulice poslale žandarmerijo in Revolucionarno gardo.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.