V Iranu so se dvanajsto noč zapored nadaljevali množični protivladni protesti, ki so državo pahnili v najhujšo notranjo krizo v zadnjih desetletjih. Demonstracije, ki so se sprva začele v Teheranu zaradi nezadovoljstva trgovcev nad poglabljanjem gospodarske krize in strmim padcem vrednosti nacionalne valute riala, so se hitro razširile po celotni državi. Iranske oblasti so se na nemire odzvale z represivnimi ukrepi, vključno z omejevanjem dostopa do svetovnega spleta in informacijsko blokado, medtem ko so s terena poročali o gorečih zgradbah in spopadih. Zaradi stopnjevanja nasilja se je povečal tudi mednarodni pritisk na teheranski režim. Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil grožnje z uporabo sile in napovedal ostre povračilne ukrepe v primeru nadaljnjega stopnjevanja napetosti. Razmere so tesno povezane s predhodnimi obveščevalnimi in jedrskimi napetostmi med Iranom, Izraelom in Združenimi državami Amerike, kar dodatno zaostruje varnostno situacijo v regiji. Kriza v Iranu odraža globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad gospodarskim upravljanjem in politično izolacijo države. Medtem ko vlada poskuša zatreti proteste s silo in digitalno cenzuro, mednarodna skupnost svari pred nadaljnjo destabilizacijo, ki bi lahko imela dolgoročne posledice za svetovni energetski trg in regionalno varnost na Bližnjem vzhodu.

Na iranskem finančnem trgu so v torek, 6. januarja 2026, zabeležili zgodovinske premike, saj je vrednost domače valute strmoglavila, cene žlahtnih kovin pa so dosegle nove rekorde. Ameriški dolar je na prostem trgu dosegel vrednost 146.500 iranskih rialov, kar odraža visoko stopnjo inflacije in nezaupanje v lokalno valuto. Zaradi negotovosti so se vlagatelji zatekli k nakupu zlata, kar je ceno 18-karatnega zlata potisnilo na 16.445.000 rialov za gram. Izjemno rast so zabeležili tudi pri zlatnikih, kjer je cena kovanca Emami narasla na 169.140.000 rialov. Različni viri s teheranskega trga poročajo o rahlih nihanjih med uradnimi in tržnimi tečaji, vendar vsi potrjujejo trend izjemne rasti cen. 24-karatno zlato se je povzpelo celo na 21.796.000 rialov, kar predstavlja neverjeten preskok v primerjavi s preteklimi obdobji. Analitiki te premike pripisujejo širšim gospodarskim pritiskom in nestabilnosti na trgu v prosti prodaji.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Na iranskem prostem trgu so se cene plemenitih kovin in tujih valut ponovno zvišale, kar odraža stopnjevanje inflacijskih pritiskov v državi. Vrednost ameriškega dolarja je narasla na 136.870 tomanov, medtem ko je cena 18-karatnega zlata dosegla približno 14,4 milijona tomanov za gram. Še posebej izrazit skok je zabeležil zlatnik Emami, katerega cena se je povzpela na 153.050.000 tomanov, kar potrjuje trend močne devalvacije lokalne valute v primerjavi s prejšnjimi meseci. Trgovanje na teheranskem trgu je 4. januarja 2026 potekalo v znamenju visoke volatilnosti. Kljub nekaterim poročilom o manjših dnevnih nihanjih navzdol pri posameznih vrstah 18-karatnega zlata, je splošni trend cen kovancev ostal negativen za kupno moč prebivalstva. Razmere so neposredna posledica gospodarske nestabilnosti in rastočih inflacijskih pričakovanj, ki vlagatelje silijo v nakupe zlata kot varnega zatočišča. Razkorak med uradnim in tržnim tečajem valute se še naprej poglablja, kar povzroča dodatne motnje v iranskem finančnem sistemu.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru napovedal korenite gospodarske spremembe, ki vključujejo odpravo sistema več različnih menjalnih tečajev za ameriški dolar. Pezeškian je poudaril, da bo država opustila subvencionirana tečaja v višini 28.000 in 70.000 rialov, kar predstavlja poskus stabilizacije iranskega gospodarstva in zmanjšanja tržnih anomalij. Po njegovih besedah so tovrstni ukrepi nujni za vzpostavitev pravičnejšega finančnega sistema, ki ne bo več dopuščal posameznih privilegijev. Poleg gospodarskih reform je predsednik izpostavil pomen družbene in politične enotnosti v državi. Izjavil je, da v družbi ne bi smelo biti prostora za razkol in nesoglasja, če so vsi deležniki pripravljeni sprejeti resnico in ravnati pravično. Po njegovem prepričanju je politika brez pravičnosti obsojena na propad, zato je pozval k preglednemu in jasnemu dialogu, ki bi omogočil tesnejše sodelovanje med različnimi družbenimi skupinami v Iranu. Njegove izjave prihajajo v času, ko se država bori z visokimi stopnjami inflacije in mednarodnimi sankcijami.

Protesti zaradi visokih cen in gospodarskega zastoja so se iz Teherana razširili v druga mesta, prišlo pa je tudi do prvih smrtnih žrtev protestnikov. Donald Trump je opozoril, da so ZDA "pripravljene in čakajo" na posredovanje, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, so se razširili po celotnem Iranu, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami osredotočili na zahodne province Lorestan in Chaharmahal.

Iranska nacionalna valuta rial je na uradnem valutnem trgu zabeležila nov zgodovinski padec, saj je vrednost ameriškega dolarja v t.i. drugem trgovalnem oknu (Nima) dosegla rekordnih 126.210 rialov. Gre za nadaljevanje ostrega trenda devalvacije, ki se je stopnjeval v zadnjih tednih, kar močno vpliva na iransko gospodarstvo in kupno moč prebivalstva. Uradni tečaj, ki ga določa centralna banka, se je tako v kratkem obdobju povišal za več kot deset tisoč rialov, kar potrjuje globoko nestabilnost na tamkajšnjem deviznem trgu. Najnovejši podatki kažejo na pospešeno slabljenje riala v primerjavi z drugimi svetovnimi valutami, pri čemer se iranske oblasti spopadajo z omejevanjem inflacijskih pritiskov. Trenutna vrednost 126.000 rialov za dolar predstavlja kritično točko, ki presega vse dosedanje mejnike. Razmere na trgu odražajo širše gospodarske težave države, ki so povezane z omejenim dostopom do deviznih rezerv in mednarodnimi pritiski na iranski finančni sektor.

V iranski prestolnici Teheran so se drugi dan zapored odvijali protesti, med katerimi so trgovci v znak nezadovoljstva nad kritičnim gospodarskim stanjem zaprli svoje trgovine. Glavni razlog za nezadovoljstvo je drastično razvrednotenje iranskega riala, ki je na črnem trgu dosegel rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar, kar je skoraj podvojitev vrednosti v primerjavi s preteklim letom. Zaradi kronične devalvacije valute se država sooča s hiperinflacijo, ki povzroča nenadne in ekstremne skoke cen osnovnih življenjskih potrebščin. Demonstranti so se zbrali v okolici osrednjih bazarjev in od vlade zahtevali takojšnje ukrepanje za stabilizacijo menjalnih tečajev ter vzpostavitev jasne gospodarske strategije. Trenutna negotovost je povsem ohromila prodajo uvoženih dobrin, saj se trgovci in kupci zaradi nepredvidljivih cen izogibajo transakcijam. Gospodarska kriza v Iranu se dodatno poglablja pod težo zahodnih sankcij, kar vodi v vse večjo nestabilnost in socialne nemire v državi.

Po poročilih o protestih zaradi padca vrednosti riala, se je pojavila informacija, da je guverner iranske centralne banke Mohammad Reza Farzin odstopil, nasledil pa naj bi ga Abdolnasser Hemmati. Centralna banka zanika poročila o odstopu Farzina. Poročajo tudi, da so varnostne sile v Iranu razglasile izredno stanje.

Iran se pripravlja na ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov zaradi svojega jedrskega programa, kar še dodatno obremenjuje že tako šibko gospodarstvo. Iranski rial izgublja vrednost, kar otežuje življenje običajnim ljudem, ki se soočajo z naraščajočimi cenami hrane in negotovo prihodnostjo. Iranski zunanji minister poskuša preprečiti sankcije, potem ko je Varnostni svet ZN glasoval za njihovo ponovno uvedbo med जनरलनो skupščino ZN. Mednarodni inšpektorji so še vedno prisotni v Iranu.

Velika Britanija, Francija in Nemčija so uradno sprožile postopek za ponovno uvedbo sankcij ZN proti Iranu, ker Iran ni izpolnjeval obveznosti iz jedrskega sporazuma iz leta 2015. Iranski vir je opozoril, da bo aktivacija mehanizma "snapback" uničila diplomacijo in prizadevanja za neširjenje jedrskega orožja. Iran je zagrozil s strogim odgovorom, če bodo sankcije ponovno uvedene, in opozoril, da nadaljnje sodelovanje z jedrskimi inšpektorji ne bo imelo smisla.