V Iranu so se dvanajsto noč zapored nadaljevali množični protivladni protesti, ki so državo pahnili v najhujšo notranjo krizo v zadnjih desetletjih. Demonstracije, ki so se sprva začele v Teheranu zaradi nezadovoljstva trgovcev nad poglabljanjem gospodarske krize in strmim padcem vrednosti nacionalne valute riala, so se hitro razširile po celotni državi. Iranske oblasti so se na nemire odzvale z represivnimi ukrepi, vključno z omejevanjem dostopa do svetovnega spleta in informacijsko blokado, medtem ko so s terena poročali o gorečih zgradbah in spopadih.
Kronologija dogodkov
26. sep. 2025 :Obveščevalna vojna in grožnje z jedrsko osamitvijo.Iran je bil vpleten v resen obveščevalni spor z Izraelom, ko so iranski vohuni domnevno vdrli v izraelski jedrski program in pridobili občutljive podatke o strokovnjakih. Hkrati je Teheran zagrozil s prekinitvijo sodelovanja z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), če bi Združeni narodi ponovno uvedli sankcije, kar je povečalo nezaupanje v mednarodni skupnosti.
Zaradi stopnjevanja nasilja se je povečal tudi mednarodni pritisk na teheranski režim. Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil grožnje z uporabo sile in napovedal ostre povračilne ukrepe v primeru nadaljnjega stopnjevanja napetosti. Razmere so tesno povezane s predhodnimi obveščevalnimi in jedrskimi napetostmi med Iranom, Izraelom in Združenimi državami Amerike, kar dodatno zaostruje varnostno situacijo v regiji.
Kriza v Iranu odraža globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad gospodarskim upravljanjem in politično izolacijo države. Medtem ko vlada poskuša zatreti proteste s silo in digitalno cenzuro, mednarodna skupnost svari pred nadaljnjo destabilizacijo, ki bi lahko imela dolgoročne posledice za svetovni energetski trg in regionalno varnost na Bližnjem vzhodu.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Iranu predstavlja splošni interes za slovensko javnost zaradi vpliva na stabilnost Bližnjega vzhoda in posledično na svetovne cene energentov. Slovenija kot članica EU spremlja varnostno situacijo in morebitne migracijske pritiske, vendar dogodki nimajo neposrednega vpliva na slovensko zunanjo politiko ali ključne trgovinske tokove države.
Iranska televizija je objavila videoposnetek, za katerega trdi, da prikazuje posnetke, ki so jih posneli iranski vohuni znotraj izraelskih jedrskih objektov, vključno z osebnimi podatki izraelskih strokovnjakov. Hkrati je iranski zunanji minister Abbas Araqchi izjavil, da bo Teheran zavrnil inšpekcije ZN svojih jedrskih lokacij, če bodo zahodne sile ponovno uvedle sankcije ZN.
Iranski minister za zunanje zadeve Abas Aragči je izjavil, da se ves obogateni uran nahaja "pod ruševinami" objektov, ki so bili uničeni med izraelskimi bombnimi napadi junija. Izjava je bila objavljena v luči napetosti med Iranom in Izraelom.
ZDA in Izrael imata zapleten odnos z Iranom. ZDA naj bi v preteklosti Iranu dobavile visoko obogateni uran. Izrael je nedavno izvedel napade na iranska jedrska mesta, kar je povečalo regionalne napetosti. Napadi so bili usmerjeni na obrate za bogatenje urana, pri čemer je razlika med uranom-235 in uranom-238 ključna za razumevanje jedrskih reakcij in procesov bogatenja. Iran naj bi po navedbah Izraela bogatil uran do 60 %, kar je blizu stopnji, potrebni za izdelavo orožja.
Iran se je znašel pod pritiskom zaradi ponovnega uvajanja sankcij, medtem ko ZDA zahtevajo, da Iran preda ves obogateni uran v zameno za trimesečno preložitev sankcij, kar je Iran označil za nesprejemljivo. Poleg tega je iransko ministrstvo za obveščevalne službe objavilo fotografije in trdi, da ima podrobne informacije o izraelskem jedrskem objektu Dimona, kar naj bi bilo koristno za prihodnji razvoj.
Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je sporazum IAEA s Kairom razglasil za ničnega, pri čemer se je skliceval na evropske "hitre" sankcije in izraelske zračne napade, ki jih podpirajo ZDA. Hkrati se povečujejo skrbi, da bi Izrael lahko napadel Iran pred ZDA. Opazovalci spremljajo podobne znake kot pred 12-dnevno vojno med državama, kar povečuje strah pred morebitnim novim konfliktom.
Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran pod pritiskom ZDA, Izraela in nekaterih evropskih držav, ki naj bi Iranu preprečevale razvoj jedrskega orožja. Po njegovih besedah gre za »totálno vojno«, ki je hujša in bolj zapletena od vojne, ki jo je proti Iranu začel Irak. To naj bi privedlo do t.i. dvanajstdnevne vojne pred približno pol leta.
Dogajanje v Iranu predstavlja splošni interes za slovensko javnost zaradi vpliva na stabilnost Bližnjega vzhoda in posledično na svetovne cene energentov. Slovenija kot članica EU spremlja varnostno situacijo in morebitne migracijske pritiske, vendar dogodki nimajo neposrednega vpliva na slovensko zunanjo politiko ali ključne trgovinske tokove države.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.