Nemško državno tožilstvo je zaključilo preiskavo proti lastniku lokala, ki je na svojih vratih izobesil napis, usmerjen proti državljanom Izraela. Organi pregona so po temeljiti analizi ugotovili, da dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov spodbujanja ljudskega sovraštva (Volksverhetzung). Sporni plakat je v javnosti sprožil buren odziv in številne kritike, zaradi česar je bilo vloženih več kazenskih ovadb. Preiskovalci so presodili, da napis, čeprav je bil sporen in žaljiv, ni neposredno pozival k nasilju ali sistematičnemu pregonu določene skupine na način, ki bi zahteval kazenski pregon po strogi nemški zakonodaji o sovražnem govoru. Primer je v lokalni skupnosti in širše v Nemčiji sprožil razprave o mejah svobode izražanja ter o razlikovanju med politično kritiko in nedopustnim spodbujanjem sovraštva. Odločitev tožilstva o ustavitvi postopka pomeni, da gostinec ne bo kazensko odgovarjal za svoja dejanja.

V Izraelu je zavladala panika med tisoči državljani, ki so na svoje mobilne naprave prejeli nenavadna sporočila, ki so vsebovala njihove osebne podatke. Incident je povzročil preplah na okupiranih ozemljih, saj so prejemniki vsebino sporočil razumeli kot neposreden vdor v svojo zasebnost in varnost. Pošiljanje tovrstnih informacij je v javnosti sprožilo ugibanja o morebitni vpletenosti tujih akterjev v kibernetski napad. Izraelski viri poročajo o šoku in strahu med prebivalstvom, saj so bila sporočila poslana usmerjeno in v velikem obsegu. Čeprav uradne potrditve o izvoru napada še ni, nekateri mediji v regiji dogodek povezujejo z iranskimi dejavnostmi na področju kibernetskega vojskovanja. Varnostne službe preiskujejo metodo vdora v baze podatkov, prek katerih so napadalci pridobili telefonske številke in osebne identitete državljanov. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kar še dodatno prispeva k občutku negotovosti med prebivalci.

Izraelske varnostne sile so aretirale pet Izraelcev zaradi domnevne vpletenosti v napad na palestinsko hišo na zasedenem Zahodnem bregu. V napadu je bil ranjen osemmesečni dojenček, ki je bil po navedbah palestinske tiskovne agencije Wafa poškodovan po obrazu in glavi. Agencija za napad obtožuje skupino oboroženih naseljencev, ki naj bi metali kamenje na hiše in posesti v kraju Saïr, severno od Hebrona. Aretirani so osumljeni napada s kamenjem.

V izraelskih napadih na območju Gaze so bili ubiti trije palestinski civilisti, med njimi fotoreporter. Dva palestinska najstnika sta bila ubita s strani izraelskih sil na okupiranem Zahodnem bregu. Dva palestinska otroka, ki sta iskala drva, je ubila izraelska brezpilotna letala v Gazi, ko sta prestopila tako imenovano rumeno črto, ki jo je vzpostavila izraelska vojska.

Izraelske okupacijske sile so v soboto zvečer aretirale 12 mladih iz naselja Maazi Džeba v bližini mesta Džeba, severno od okupiranega Jeruzalema. Po navedbah organizacije Al-Bider za človekove pravice je do aretacij prišlo po napetostih v regiji, ki so sledile poskusu vdora skupine naseljencev. Izraelske sile so izvedle obsežne preiskave in racije v naselju.

V izraelskem mestu Sderot se je začel dvodnevni iranski filmski festival, ki ga organizira Izraelka z namenom premostiti politične napetosti in spodbuditi dialog med Izraelci in Iranci.

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je pozval premierja Netanjahuja, naj aretira palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in izvede "ciljne likvidacije" palestinskih uradnikov, če bo OZN podprl palestinsko državo. Palestinsko zunanje ministrstvo je obsodilo Ben-Gvirjevo spodbujanje k umoru Abasa. ZN je sprejel ameriški načrt za Gazo, ki vključuje določbe o palestinski državnosti.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi potrdil predlog zakona, ki uvaja smrtno kazen za teroriste, obsojene za umore izraelskih državljanov. Predlog je podprl minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir, ki je ob tem delil sladkarije. Palestinski Hamas je zakon označil za kršitev mednarodnega prava in izraz "grdega fašističnega obraza" izraelske okupacije. Zakon mora prestati še dve obravnavi, da bi bil dokončno sprejet.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki je namenjena skoraj izključno Palestincem in se ne bo uporabljala za judovske teroriste.

Angleška policija je sporočila, da je bilo v četrtek zvečer v Birminghamu aretiranih 11 ljudi v povezavi z napeto tekmo Europa League med Aston Villo in izraelskim klubom Maccabi Tel Aviv.

Oskarjev nagrajenec, palestinski filmski ustvarjalec Basel Adra, že leta dokumentira življenje pod izraelsko okupacijo na Zahodnem bregu. S svojo kamero beleži, kar opisuje kot nekaznovanost, ki jo Izraelci uživajo pri maltretiranju Palestincev v Tuwaniju.

Generalni sekretar ZN António Guterres se je v Dohi srečal s katarskim premierjem šejkom Mohammedom bin Abdulrahmanom Al Thanijem, kjer je izrazil hvaležnost Katarju za posredovanje pri prekinitvi ognja v Gazi in pozval k politični viziji palestinske države. Katarski premier je za CNN izjavil, da bi morale mednarodne sile, ki bodo nameščene v Gazi v skladu z načrtom prekinitve ognja, zagotoviti, da Palestinci in Izraelci ne bodo ogrožali drug drugega, in da bi morale imeti jasno določen mandat.

V Jeruzalemu so izraelski naseljenci in ultraortodoksni Judje, pod zaščito izraelske policije, vdrli v kompleks mošeje Al-Aksa. Agencija Wafa poroča o več desetih Izraelcih, ki so izvedli vdor, medtem ko je jeruzalemsko guvernerstvo potrdilo, da je v dvorišča vstopilo 465 Izraelcev. Združene države Amerike so Združenim narodom predlagale mednarodne sile za Gazo, generalni sekretar ZN Guterres pa poziva k ustavitvi kršitev prekinitve ognja.

Združene države Amerike so Varnostnemu svetu Združenih narodov predložile osnutek resolucije, ki predvideva ustanovitev Mednarodnih stabilizacijskih sil (ISF) v Gazi. Po poročanju Axiosa bi te sile, ki bi jih vodile ZDA in partnerske države, imele širok mandat za zagotavljanje varnosti in upravljanje v Gazi za obdobje do dveh let. Predlog ZDA predvideva, da bi ISF izvajale tudi dodatne naloge, potrebne za podporo dogovoru o Gazi. Indonezija in Azerbajdžan zahtevata odobritev Varnostnega sveta ZN pred napotitvijo vojakov v mednarodne stabilizacijske sile.

Po izpustitvi 20 izraelskih talcev s strani Hamasa so podporniki Izraela praznovali, hkrati pa se spominjali težkih dveh let. V Skokieju v Illinoisu so družine rezale rumene trakove z dreves, ki so simbolizirali talce. Medtem so se nadaljevali protesti, na katerih so nekateri kritizirali nekdanjega predsednika Trumpa zaradi njegove vloge v mirovnem sporazumu.

V Italiji in drugod po svetu se krepi gibanje, ki zahteva osvoboditev Marwana Barghoutija in drugih palestinskih političnih zapornikov ter podpira mir v Palestini in Izraelu kot pot do multipolarnega sveta. Gibanje zavrača kolonialni 'mirovni načrt' Trumpa in Netanjahuja. Medtem Al Jazeera poroča o izkušnjah osvobojenih palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov, ki pričajo o grozljivih razmerah.

Med propalestinskimi protesti v Lahoreju v Pakistanu je prišlo do nasilja, posledično pa do aretacij. Mož ženske, ki je uničevala spominske trakove za žrtve 7. oktobra v Londonu, je trdil, da jo je napadel Mossad. V Avstraliji in Evropi so potekali množični propalestinski protesti, v Trstu pa se je zbrala manjša skupina protestnikov na Borznem trgu.

Izraelska vojska je uradno sporočila, da je dogovor o prekinitvi ognja v Gazi začel veljati opoldne po lokalnem času in da se vojaki umikajo na dogovorjene linije. Palestinske družine so se začele vračati v mesto Gaza, medtem ko je Izrael nadaljeval z napadi do začetka premirja.

S posredovanjem ZDA sta Izrael in Hamas dosegla dogovor o prekinitvi ognja, ki vključuje izpustitev talcev in umik izraelskih sil iz Gaze ter začetek humanitarne pomoči. Po dogovoru, doseženem s posredovanjem Donalda Trumpa, naj bi se v Izrael vrnilo 47 talcev. Mejnega prehoda Rafa so ponovno odprli. Kljub temu izraelski krogi zavračajo Netanyahujeve trditve o učinku vojaškega pritiska na Hamas in menijo, da je palestinska skupina zmagala v vojni. Strokovnjaki izražajo dvom o dolgoročni vzdržnosti miru, saj menijo, da gre le za premirje in možnost za ponovno odprtje Gaze ter dostavo pomoči.

Po prekinitvi ognja naj bi izraelska vojska nadzorovala 53 odstotkov Gaze. Izraelski kabinet se je sestal, da bi ratificiral dogovor o Gazi, ki ga je posredoval Trump, vojska pa se pripravlja na umik. Pričakuje se izpustitev 20 živih talcev v Gazi, morda že v soboto ali nedeljo, in morebiten obisk ameriškega predsednika v nedeljo. Trump je dejal, da bodo talci izpuščeni v ponedeljek ali torek.

Izraelski minister za finance Bezalel Smotrich je izjavil, da njegova stranka ne bo podprla sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi, dokler ne bo zagotovljena vrnitev izraelskih ujetnikov. Francija je gostila srečanje zunanjih ministrov arabskih in evropskih držav, kjer so razpravljali o pomoči Palestincem po koncu konflikta. Senegalska vlada je pozdravila dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom ter pozvala k doslednemu spoštovanju dogovora. Sa'ar meni, da obstaja možnost za širitev Abrahamovih sporazumov na dodatne arabske države in obnovo mednarodnega interesa za sodelovanje z Izraelom.

Izraelci za nekaj več kot evro lahko z velikimi daljnogledi opazujejo ruševine v Gazi. Novinar Gilad Perez je obiskal znameniti hrib v Sderotu, ki je postal turistična atrakcija. Mnogi obiskovalci izražajo dvom o možnosti doseganja miru.

Greta Thunberg, švedska aktivistka, naj bi bila v izraelskem priporu izpostavljena nehumanim razmeram, vključno s celico, polno stenic, pomanjkanjem hrane in vode. Informacije so pricurljale preko e-pošte švedskih uradnikov. Medtem pa je Maurizio Gasparri kritiziral italijanske poslance levega političnega bloka, ker so hitro zapustili Izrael po blokadi flotile, ki je poskušala dostaviti pomoč v Gazo.

Aktivistka Greta Thunberg je poročala o zlorabi s strani izraelskih oblasti, vključno z dehidracijo, pomanjkanjem hrane in slabim ravnanjem v celici. Medtem pa se v Evropi krepi podpora Palestini, saj se vse več Izraelcev, ki se vračajo iz tujine, zaveda obstoja zgodovinske Palestine.

Benjamin Netanyahu je po predstavitvi Trumpovega načrta za Gazo zanikal, da bi sprejel načelo palestinske države in napovedal, da bo izraelska vojska ostala na območju. Islamski džihad je načrt označil za recept za uničenje celotne regije. Po drugi strani naj bi Netanyahu dobil skoraj vse, kar je želel, kljub mednarodni izolaciji.

V Tel Avivu se je zbralo na tisoče Izraelcev, ki so zahtevali dogovor o koncu vojne v Gazi in vrnitev talcev. Po podatkih palestinskih oblasti je bilo v izraelskih napadih v Gazi ubitih najmanj 92 ljudi. Proti Gazi je s Sicilije odplula nova flotilja z mednarodno pomočjo, ki se želi pridružiti.

V Jeruzalemu so palestinski napadalci ubili šest ljudi in ranili dvanajst na avtobusni postaji. Španija in Izrael sta zaostrila odnose, Izrael pa je španskima ministroma prepovedal vstop zaradi španskih prizadevanj za zaustavitev "genocida v Gazi". Izraelsko vrhovno sodišče je razkrilo, da Izrael palestinskim zapornikom namenoma odteguje minimalno količino hrane. V Gazi je bilo ubitih več kot 64.000 Palestincev od začetka izraelske agresije oktobra 2023, med njimi večinoma ženske in otroci. Še en palestinski novinar je bil ubit s strani izraelske vojske, s čimer se je število smrtnih žrtev med novinarji povzpelo na 250.

Donald Trump je javno pozval Hamas, naj sprejme dogovor o izpustitvi talcev iz Gaze, pri čemer je to označil za "zadnje opozorilo". Poudaril je, da je Izrael sprejel njegove pogoje za celovit dogovor, ki bi vključeval prekinitev vojne v zameno za izpustitev vseh 48 talcev prvi dan premirja, s čimer bi Izrael odpovedal načrtovano operacijo. Trump je potrdil novo ameriško ponudbo in pozval Hamas k sprejetju pogojev, opozarjajoč na posledice v primeru zavrnitve.

V New Yorku so Palestinci in Izraelci igrali nogomet z glavo Netanjahuja pred sedežem ZN v umetniški akciji. Fondacija Cariplo in Sky sta s projektom "Generazione sottovoce" podprla mlade. Trump je začel kampanjo za "pravico do molitve" v javnih šolah in poudaril pomen religije v javnem življenju.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je uvedel sankcije proti trem palestinskim organizacijam za človekove pravice. Po njegovih besedah te organizacije sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) v Haagu pri preiskovanju, aretaciji in pregonu Izraelcev.

Poslanec Kneseta Oded Forer je protestiral v Khan al-Ahmar proti neukrepanju Netanjahujeve vlade glede izvajanja izraelske suverenosti. Zaradi protestov v Irski je Luksemburg prevzel odobritev izraelskih obveznic. V Bahrajnu so protestniki protestirali proti novemu izraelskemu ambasadorju, kar je povzročilo spopade s policijo.

Članki na caitlinjohnst.one in thealtworld.com analizirajo in kritizirajo izjave Izraelcev, ki trdijo, da Arabci sovražijo Izrael zaradi njihove vere. Avtorji opozarjajo, da je ta argument podoben starejši retoriki "Sovražijo nas zaradi naše svobode", ki se je uporabljala za opravičevanje zunanjih politik. Članki poudarjajo, da takšne izjave poenostavljajo kompleksne geopolitične razmere in zanemarjajo druge pomembne dejavnike.

Izrael je znižal raven diplomatskih odnosov z Brazilijo, potem ko je brazilska vlada zavrnila imenovanje Galija Dagana za novega izraelskega veleposlanika v Brasilii. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je vlada Lule da Silve zavlačevala z odobritvijo imenovanja, kar je povzročilo diplomatski spor med državama.

Upravitelj parka v Porté-Puymorens v francoskih Pirenejih, ki je zavrnil vstop skupini 150 mladih Izraelcev, je bil po zaslišanju obtožen diskriminacije na podlagi izvora, etnične pripadnosti ali narodnosti. Med pridržanjem je upravitelj parka Tyrovol kot razlog za svojo odločitev navedel "varnostne razloge". Po zaslišanju je bil izpuščen.

Upravitelju zabaviščnega parka v kraju Porté-Puymorens so podaljšali pripor za 24 ur zaradi suma diskriminacije na podlagi vere, ker je zavrnil vstop 150 mladim izraelskim turistom. Minister Bruno Retailleau je obsodil dejanje in poudaril, da to ni v skladu z republikanskimi vrednotami, ter izpostavil, da se antisemitizem povečuje.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da možnost delnega dogovora s Hamasom ni več v njegovih načrtih. Poleg tega je napovedal, da bo dovolil prebivalcem Gaze, da jo zapustijo. Kljub političnemu položaju Netanjahuja, pa se zdi, da Izraelcem bolj pomembno končanje vojne v Gazi in vrnitev talcev.

Francija je opozorila, da bi bila izraelska vojaška okupacija Gaze katastrofalna in bi povzročila stopnjevanje napetosti. Poročilo tudi obravnava izraelski načrt za prevzem mesta Gaza.

Belgija je Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) predala pritožbe zaradi domnevnih vojnih zločinov, ki so jih po obtožbah zagrešila dva Izraelca. Ta sta bila v Belgiji pred kratkim aretirana zaradi suma sodelovanja pri vojnih zločinih v Gazi. Čeprav izraelski uradniki menijo, da je s tem primer za njih zaključen, nevladna organizacija Hind Rajab Foundation kritizira belgijske oblasti zaradi nezadostnega ukrepanja.

Izraelski naseljenci so na Zahodnem bregu ustrelili in ubili palestinskega aktivista Awdaha Hathaleena, ki je bil predstavljen v oskarjevskem dokumentarcu 'No Other Land'. Hathaleen, angleški učitelj, je bil ubit med spopadom z izraelskimi naseljenci v vasi Umm al-Khair. Medtem je francoski predsednik Emmanuel Macron 24. julija napovedal, da bo Francija priznala Palestino, kar bo formalizirano v prihodnjih dneh. Ta poteza postavlja Francijo med najvplivnejše zahodne države, ki prekinjajo dolgoletno diplomatsko previdnost.

Bakir Izetbegović, predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) in nekdanji član predsedstva BiH, je ostro kritiziral izraelske voditelje in njihovo ravnanje do Palestincev v Gazi. Poudaril je, da so se »nacisti prepričali o obstoju Boga in se bodo tudi sionisti, ki ubijajo v imenu izvoljenih«. Gazo je označil za »največje koncentracijsko taborišče, ki mu je človeštvo pričalo v svojem težavnem obstoju«. Dodal je, da so bili Judje narod, ki je izkusil najtežje preizkušnje v svoji večtisočletni zgodovini, vendar so pred Bogom vsi ljudje enaki.

V Agios Nikolaosu na Kreti so potekali protesti proti prihodu izraelske križarke Crown Iris. Množice protestnikov, ki so mahale s palestinskimi zastavami in držale transparente, so izraelskim potnikom preprečile izkrcanje z ladje. Prišlo je do uporabe solzivca in pridržanj, poroča protothema.gr. Demonstracije so sledile že predhodnim protestom na otokih Syros in Rodos, dodaja ekathimerini.com.

Mednarodna avtoriteta za prehranske krize je v novem opozorilu napovedala, da se v Gazi trenutno odvija »najslabši scenarij lakote«, in poudarila, da bo brez takojšnjega ukrepanja prišlo do »razširjene smrti«. Opozorili so, da je stradanje postalo strategija, kar oddaljuje možnosti za mir.

Na grškem otoku Kreta, v pristanišču Agios Nikolaos, so se zbrali protestniki, ki so nasprotovali prihodu izraelske križarke. Demonstranti so med drugim metali tudi steklenice, zato je posredovala policija. Dogajanje na Kreti je sledilo preteklim protestom na Rodosu in Syrosu, kjer so propalestinski aktivisti prav tako izražali nestrinjanje z izraelskim turizmom in opozarjali na razmere v Gazi.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ponovno potrdil, da je rešitev dveh držav edina verodostojna pot do pravičnega in trajnega miru med Izraelci in Palestinci. Skupina A3+ (Alžirija, Mozambik, Sierra Leone in Gvajana) je mednarodno skupnost pozvala k ustavitvi ponavljajočih se izraelskih kršitev proti Siriji. Vodja laburistične stranke Keir Starmer je napovedal nujno srečanje kabineta glede Gaze, da bi določil pot do miru, pri čemer se sooča z naraščajočimi pozivi k takojšnjemu priznanju palestinske državnosti.

Na mednarodni konferenci Združenih narodov o mirni rešitvi Palestine in rešitvi dveh držav je bila poudarjena potreba po obnovi šol in bolnišnic v Gazi ter ponovni vzpostavitvi zaupanja med Izraelci in Palestinci. Medtem pa izraelski organizaciji B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice opozarjata na genocid v Gazi, saj sta predstavili poročila, ki potrjujejo obstoj "koordiniranega napada na vse vidike življenja Palestincev". To mnenje so že podprli Združeni narodi in več mednarodnih organizacij.

Kanadska zunanja ministrica Anita Anand je izjavila, da mir med Izraelci in Palestinci zahteva spremembo v pogovorih o identiteti in legitimnosti, ne le političnega dogovora. Poudarila je, da so sprti pogledi na ta vprašanja gonilna sila konflikta na Bližnjem vzhodu.

Krščanska palestinska vas Taybeh v osrednji okupirani Sirski zahodni breg je bila ponovno tarča napada izraelskih naseljencev, kot je sporočila Palestinska uprava. Dogodek predstavlja nadaljevanje napetosti v regiji.

Policija je v Termoliju posredovala v baru, kjer je bil nalepljen napis "Prepovedan vstop Izraelcem". Lastnik lokala je potrdil, da je sam napisal in izobesil sporočilo, ki bi ga lahko stalo ovadbe. Svojo potezo je označil kot protest proti dogajanju v Gazi, naknadno pa je priznal, da je sporočilo morda žaljivo, čeprav ni bila njegova namera, da bi bilo rasistično ali antisemitsko.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija septembra priznala palestinsko državo na Generalni skupščini Združenih narodov. Več velikih ameriških judovskih organizacij je zavrnilo srečanje z zunanjim ministrom Francije, češ da francoski pristop spodkopava možnosti za vzajemno dogovorjeno prihodnost za Izraelce in Palestince ter da so razočarane, ker so jih povabili na pogovor o tem. Macron je svojo zavezanost utemeljil s "zgodovinsko zavezanostjo".

Izraelske okupacijske sile so v četrtek zjutraj vdrle na libanonsko ozemlje in v mestu Hula detonirale hišo. Istega dne je bilo v bližini Dženina na Zahodnem bregu ubitih 14-letnikov Palestinec, kar je tretji najstnik, ki ga je v enem tednu ustrelila izraelska vojska.