Izraelska vlada je svojim ministrom izdala navodilo, naj se vzdržijo javnega komentiranja množičnih protestov, ki od konca decembra pretresajo Iran. Kljub uradni politiki molka, ki jo je po poročanju medijev svetovala varnostna služba, so se v javnosti pojavile izjave visokih predstavnikov, ki nakazujejo na izraelske strateške interese. Nekdanji obrambni minister Joav Galant je v radijskem intervjuju poudaril, da bi moral Izrael dogajanje v sosednji državi usmerjati z »nevidno roko«, hkrati pa je pozval k padcu iranskega režima in izvajanju strateške potrpežljivosti. Znotraj Izraela vlada široka podpora uporu iranskega ljudstva, vendar oblasti ostajajo previdne, da ne bi z neposredno retoriko kompromitirale protestnega gibanja ali mu nadele oznake tujega vmešavanja. Medtem ko se izraelska stran pripravlja na morebitno ukrepanje, če bi se pokazala potreba po neposredni intervenciji, palestinsko prebivalstvo na dogajanje gleda z zaskrbljenostjo. Palestinci si namreč po navedbah virov želijo ohranitve stabilnosti trenutnega iranskega režima, saj se bojijo, da bi morebiten zlom Teherana oslabil njihovo lastno politično in vojaško pozicijo v regiji. Strokovnjaki ocenjujejo, da Izrael trenutno zavzema položaj opazovalca v ozadju, kar mu omogoča ohranjanje operativne pripravljenosti brez prevzemanja javne odgovornosti za nemire. Napetosti med državama so se v zadnjih mesecih stopnjevale predvsem zaradi iranskih obtožb o izraelskem vmešavanju v Sirijo in sabotažah znotraj Irana. Sedanje razmere v Teheranu in drugih mestih bi lahko pomenile prelomnico v dolgoletnem konfliktu med regionalnima silama, kar Izrael izkorišča za krepitev pritiska na iransko vodstvo.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je sprožil val odzivov s preklicem več občinskih odlokov, ki so bili naklonjeni Izraelu, kar so zagovorniki palestinskih pravic pozdravili kot zgodovinski premik v ameriški lokalni politiki. Mamdani, ki je pred kratkim nastopil mandat, s temi ukrepi uresničuje svoje predvolilne obljube o spremembi zunanjepolitične usmeritve mesta, ki gosti eno največjih judovskih skupnosti na svetu. Njegove odločitve so takoj naletele na oster odpor izraelske vlade. Izraelski uradniki so novega župana napadli z retoriko, ki vključuje neutemeljene obtožbe o povezanosti z Muslimansko bratovščino in islamizmom. Kljub kritikam iz tujine Mamdani vztraja pri svojih stališčih, ki odražajo naraščajoče nezadovoljstvo dela ameriške javnosti z brezpogojno podporo Izraelu. Analitiki ocenjujejo, da bi ti koraki lahko vplivali na širšo politično dinamiko v Združenih državah Amerike, saj New York pogosto služi kot kazalnik prihodnjih političnih trendov.

Izraelska vlada je 30. decembra 2025 uradno preklicala registracijo 37 mednarodnim humanitarnim in nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze, Zahodnega brega in v samem Izraelu. S to potezo je vlada uvedla praktično popolno prepoved delovanja tujih organizacij na teh območjih, kar bo drastično omejilo dostop do osnovnih življenjskih potrebščin za tamkajšnje prebivalstvo. Odločitev sledi dolgotrajnim zaostritvam med Izraelom in mednarodno skupnostjo glede humanitarne pomoči. Kritiki to potezo označujejo za kriminilano politiko, ki onemogoča neodvisno opazovanje in nudenje pomoči civilistom. Ukrep neposredno nasprotuje prejšnjim odločitvam Mednarodnega sodišča, ki je Izraelu naložilo zagotovitev pomoči. Izraelske oblasti trdijo, da so takšni koraki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti, medtem ko nevladne organizacije opozarjajo na popolno humanitarno blokado.

Izraelska vlada je uresničila svoje grožnje in uradno odvzela dovoljenja za delovanje 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam na območju Gaze. Med organizacijami, ki so izgubile licenco, sta tudi uveljavljeni skupini Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki predstavljata ključna stebra humanitarne pomoči na tem opustošenem območju. Odločitev Tel Aviva bo po mnenju kritikov in mednarodnih opazovalcev povzročila popolno zaustavitev nujne medicinske in prehranske oskrbe za civilno prebivalstvo. Uradni razlog za tovrstno drastično potezo je po navedbah izraelskih oblasti dejstvo, da organizacije do postavljenega roka niso posredovale zahtevanih seznamov svojih palestinskih sodelavcev. Izraelsko ministrstvo za diasporo je že pred koncem preteklega leta opozarjalo na to možnost, organizacije pa so se zahtevam uprle zaradi varnostnih razlogov in zaščite svojih uslužbencev. Poteza je sprožila val ogorčenja v mednarodni skupnosti, saj so Združeni narodi in Evropska unija že vnaprej opozarjali na nepopravljive humanitarne posledice, ki jih prinaša takšna omejitev delovanja nevladnih subjektov.

Predsednik izraelskega vrhovnega sodišča, Isaac Amit, je javno izrazil zaskrbljenost zaradi resnih groženj, ki jih prejemajo sodniki. Poudaril je, da so te grožnje nesprejemljive in da ogrožajo neodvisnost sodstva. Izraelska vlada se sicer sooča s kritikami zaradi poskusov omejevanja pristojnosti vrhovnega sodišča, kar je sprožilo množične proteste in zaskrbljenost glede prihodnosti demokracije v državi.

Izraelska vlada je odobrila ukinitev radia Army Radio po 75 letih delovanja, kar je sprožilo obsodbe izraelskih novinarjev, ki menijo, da gre za zatiranje svobode tiska s strani Netanjahujeve vlade.

V Franciji je bila vložena tožba proti izraelskim oblastem zaradi oviranja dela novinarjev v Gazi. Sindikati trdijo, da izraelske oblasti francoskim novinarjem onemogočajo poročanje iz Gaze. Organizacija Novinarji brez meja (RSF) je sporočila, da je bilo od začetka izraelskih vojaških operacij v Gazi ubitih že več kot 210 novinarjev.

Izraelska vojska je severno od okupiranega Jeruzalema ranila dva Palestinca s strelnim orožjem.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je objavila spremembe v postopku glasovanja na Evroviziji. Odločitev je bila sprejeta po kritikah, ki so se pojavile glede domnevnega vmešavanja izraelske vlade v glasovanje.

Razkritje FARA razkriva 6 milijonov dolarjev vredno pogodbo med medijsko hišo Salem Media, ki je naklonjena konservativnim stališčem, in izraelsko vlado. Dogovor vključuje nekdanjega vodjo kampanje Donalda Trumpa, Brada Parscala, kot registriranega tujega agenta, ki naj bi prek Salemovih platform promoviral pro-izraelska sporočila in s tem vplival na konservativne medijske narative.

Britanskega novinarja Samija Hamdija so pridržale ameriške oblasti. Kot razlog za pridržanje so navedli, da naj bi podpiral terorizem, kar njegovi podporniki zanikajo. Do pridržanja naj bi prišlo po pritisku pro-izraelskih skupin, vizum pa mu je bil preklican zaradi "neupravičenih varnostnih razlogov".

Hamas je predal posmrtne ostanke, ki ne pripadajo pogrešanemu talcu, temveč Izraelcu, katerega truplo je bilo najdeno že leta 2023 in pokopano. Izraelski premier Netanjahu je dejal, da v krsti, ki jo je predal Hamas, ni bilo posmrtnih ostankov talca. Družina pokojnika bo morala grob odpreti že tretjič. Izrael je dejanje Hamasa označil za kršitev sporazuma o Gazi.

Izrael bo ponovno preučil politiko, ki novinarjem prepoveduje vstop v Gazo, medtem ko so izraelski napadi ogrozili prekinitev ognja. Po več sodnih zavrnitvah peticij, ki so pozivale Izrael, naj dovoli vstop novinarjem v Gazo, izraelski uradniki težko verjamejo, da bodo lahko preprečili neposredno poročanje o Gazi. Vojska je izvedla več napadov na območje Gaze, kar je kršitev prekinitve ognja. Hamas je Izrael obtožil 'jasne kršitve' premirja po zadnjem napadu v Gazi, ki se je zgodil le nekaj ur po odhodu ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia iz Izraela.

Govor Donalda Trumpa v Knesetu je bil označen kot slavljenje vojnih zločinov in ne vizija za mir. Laburistična stranka je opustila definicijo islamofobije zaradi strahu, da bi lahko ogrozila svobodo govora in jo nadomestila z novo formulacijo. Tehreek-i-Labbaik Pakistan (TLP) je napovedal, da bo njihov voditelj...

Po prepovedi udeležbe navijačem Maccabi Tel Aviv na tekmi proti Aston Villi zaradi varnostnih pomislekov je sledilo ogorčenje. Izraelska vlada je prepoved označila za 'sramotno'. Keir Starmer je obsodil odločitev, britanske oblasti pa so začele prizadevanja za preklic prepovedi.

Ameriški predsednik Donald Trump je zatrdil, da nihče ne bo prisiljen zapustiti Gaze. Napovedal je potovanje na Bližnji vzhod v nedeljo. Izraelska vlada še odloča o potrditvi Trumpovega mirovnega načrta za Gazo. Trump je prav tako izjavil, da je v Gazi dosežen mir, kar označuje kot zgodovinski uspeh, in napovedal izpustitev talcev.

Benjamin Netanjahu je vztrajal, da bo Izrael uporabil silo, če Hamas ne bo razorožen, in razkril, da je v Gazi še 20 živih in 28 mrtvih talcev. Predsednik Trump je Hamasu osebno zagotovil, da Izrael ne bo nadaljeval vojne.

Izraelska vojska se je začela umikati iz nekaterih delov območja Gaze po tem, ko je vlada Benjamina Netanjahuja odobrila dogovor o prekinitvi ognja s Hamasom. Izraelska vojska je sporočila, da je bil Hamas poražen na vseh območjih, kjer so se borili proti njemu in da skupina ni več takšna, kot je bila.

Izraelski minister za finance Bezalel Smotrich je izjavil, da njegova stranka ne bo podprla sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi, dokler ne bo zagotovljena vrnitev izraelskih ujetnikov. Francija je gostila srečanje zunanjih ministrov arabskih in evropskih držav, kjer so razpravljali o pomoči Palestincem po koncu konflikta. Senegalska vlada je pozdravila dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom ter pozvala k doslednemu spoštovanju dogovora. Sa'ar meni, da obstaja možnost za širitev Abrahamovih sporazumov na dodatne arabske države in obnovo mednarodnega interesa za sodelovanje z Izraelom.

Aktivistka Greta Thunberg je poročala o zlorabi s strani izraelskih oblasti, vključno z dehidracijo, pomanjkanjem hrane in slabim ravnanjem v celici. Medtem pa se v Evropi krepi podpora Palestini, saj se vse več Izraelcev, ki se vračajo iz tujine, zaveda obstoja zgodovinske Palestine.

Izraelska mornarica je prestregla flotilo Global Sumud, ki je s približno petdesetimi plovili plula proti Gazi z namenom dostave humanitarne pomoči. Španski premier Pedro Sanchez naj bi močno priporočil aktivistom, naj se ustavijo.

Giorgia Meloni je določila pogoje za priznanje Palestine, ki vključujejo izpustitev talcev in izključitev Hamasa. V Avstraliji so potekali protesti v podporo Palestini. Ameriški veterani so se pridružili flotili, ki pluje v Gazo v znak protesta proti izraelski politiki. Irski Tanaiste Simon Harris je izjavil, da je izraelski napad na flotilo s pomočjo za Gazo kršitev mednarodnega prava. Kamala Harris je izrazila sočutje s Palestinci in obsodila Netanjahuja.

Predsednik Zoran Milanović je med "Diplomatsko trgatvijo" v Jaski ostro kritiziral izraelsko vlado, jo označil za zločinsko in njene člane za "manijakalne morilce". Obisk izraelskega ministra je označil za moralno blamažo za Hrvaško in dodal, da Hrvaška ne bo deležna milosti.

Izrael je porušil visoko stavbo v Gazi, potem ko je ukazal evakuacijo, kar je del stopnjevanja ofenzive. Uničenje stavbe je povzročilo paniko med prebivalci. Operacije se izvajajo sredi načrtov za aneksacijo.

V oboroženem napadu na avtobusni postaji v Jeruzalemu je bilo ubitih najmanj pet ljudi, več kot deset pa je bilo ranjenih. Dva napadalca sta odprla ogenj na prometnem križišču v okrožju Ramot. Policija je napadalca označila za terorista in ju ubila.

V Londonu so potekali protesti proti antisemitizmu, medtem ko je Mednarodni center za pravosodje za Palestince pozval k preiskavi izraelskega predsednika Herzoga zaradi vojnih zločinov med njegovim obiskom v Veliki Britaniji. Več kot 1800 igralcev in zabavljačev, vključno z nekaterimi hollywoodskimi zvezdami, se je zavezalo k bojkotu izraelskih filmskih institucij. V Avstraliji je moški s palestinsko zastavo jahal konja na plaži Bondi, kjer so pred tem potekali spopadi med propalestinskimi in proizraelskimi skupinami.

Mednarodna organizacija raziskovalcev obtožuje izraelsko vlado, da s svojimi dejanji v Gazi izvaja genocid, pri čemer naj bi šlo za namerno ubijanje prebivalcev. Hkrati poročajo o hudih razmerah palestinskega pediatra Hossama Abu Safije, ki je zaprt v Izraelu, v Gazi pa se nadaljujejo nova grozodejstva.

Na Madžarskem je več sto Judov podpisalo pismo, v katerem obsojajo "ekstremistične izjave" izraelske vlade glede vojne v Gazi, kar je sprožilo ostre odzive lokalne skupnosti. Medtem pa se je v Glasgowu Anas Sarwar, voditelj škotskih laburistov, med govorom soočil s pro-palestinskimi protestniki.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.

V Izraelu so študenti blokirali avtoceste Ayalon in pozvali k stavki v šolah zaradi krize s talci. Zahtevajo, da vlada podpiše sporazum za zagotovitev vrnitve talcev in konča vojno. V Bangladešu so študenti univerze RU blokirali avtocesto v znak protesta proti napadu na Nura, pri čemer so vzklikali slogane proti fašizmu in nedejavnosti vlade. V Indiji pa so študenti trdili, da jim je državna fakulteta prepovedala udeležbo na podelitvi diplom zaradi protesta glede šolnin.

Policija je aretirala sedem ljudi, ki so zasedli pisarno predsednika Microsofta Brada Smitha v Washingtonu. Protesti so potekali zaradi Microsoftovega sodelovanja z izraelsko vojsko, pri čemer podjetje pregleduje svoje delo z njo.

Thüringško višje upravno sodišče je odločilo, da lahko spominsko obeležje nekdanjega koncentracijskega taborišča Buchenwald osebam, ki nosijo kufijo, imenovano tudi palestinska ruta, prepove vstop. Sodišče je zavrnilo pritožbo obiskovalke, ki je želela s kufijo protestirati proti izraelski vladi. Sodišče je presodilo, da spominsko obeležje ni dolžno dopustiti takšnih protestov.

V Izraelu so potekali množični protesti proti načrtom Netanjahujeve vlade glede Gaze, kar kaže na raznolikost mnenj znotraj izraelske družbe. Medtem so ZDA in Izrael obtoženi genocida nad Palestinci v Gazi, pri čemer nekateri to označujejo za "končno rešitev".

Izraelski minister za vojaške zadeve se je javno sprl z načelnikom generalštaba glede srečanja o vojaških imenovanjih na visoki ravni. Napetosti med vojsko in vlado so se stopnjevale pred načrtovano širitvijo vojne v Gazi.

Premier Nove Zelandije Christopher Luxon je izjavil, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu 'izgubil kompas' in da 'ne posluša mednarodne skupnosti'. Nova Zelandija bo do septembra pretehtala možnost priznanja palestinske države.

Premier Benjamin Netanyahu naj bi svojim ministrom sporočil, da bo iskal podporo kabineta za načrt prevzema Gaze. Norveška je načrtovala pregled naložb državnega premoženjskega sklada v izraelskih podjetjih, povezanih z vojno v Gazi in okupacijo Zahodnega brega.

Izraelska vlada je soglasno glasovala za odstavitev generalne državne tožilke Gali Baharav-Miara, ki je bila kritična do premierja Benjamina Netanjahuja. Vrhovno sodišče je takoj suspendiralo odločitev, kar je še poglobilo krizo med vlado in pravosodnim sistemom.

Izraelska vlada je poskušala odstaviti glavno državno tožilko Gali Baharav-Miara, vendar je sodišče takoj ustavilo to odločitev. S tem se je vlada začasno neuspešno spopadla s kritično tožilko.

Anketa je razkrila močan upad zaupanja javnosti v izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, njegovo vlado in vojsko. Poleg tega je izraelska vlada soglasno glasovala za odstavitev svoje vrhovne pravne svetovalke, generalne državne tožilke Gali Baharav-Miara, zaradi pomanjkanja zaupanja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je avstralskega premierja Anthonyja Albaneseja označil za "šibkega politika", ker naj bi ta izdal Izrael. Odnosi med državama so se poslabšali po tem, ko je Canberra izrazila podporo Palestini.

Ameriški senator Bernie Sanders je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja označil za "gnusnega lažnivca" in njegovo vlado za "rasistično", pri tem pa poudaril, da ZDA ne bi smele nadaljevati z dobavo orožja, medtem ko otroci stradajo. Sanders je to izjavo podal v luči naraščajočih mednarodnih in domačih pritiskov na Netanjahujevo vlado, da spremeni svojo politiko.

Izraelski pravosodni minister Yariv Levin in minister za diasporo Amichai Chikli sta vrhovnemu sodišču sporočila, da vlada ne more izvesti predloga za razrešitev generalne državne tožilke Gali Baharav-Miara. Navedla sta široko diskvalifikacijo potencialnih članov odbora, ki bi preučeval njeno razrešitev. Levin je pojasnil, da vladi ni uspelo pridobiti podpore nekdanjih generalnih tožilcev in pravosodnih ministrov za ustanovitev takšnega odbora.

Malta je napovedala, da bo septembra na zasedanju Generalne skupščine ZN priznala državo Palestino. Medtem je britanska vlada vztrajala, da odločitev o priznanju palestinske državnosti ni zgolj politična gesta, ampak poteza, ki se osredotoča na podporo palestinskemu ljudstvu. Pojavili so se tudi pozivi Judov v Združenem kraljestvu k priznanju Palestine kot načinu za prekinitev molka in lajšanje trpljenja v Gazi.

Kljub izraelskim prizadevanjem za lajšanje omejitev je dostava pomoči v Gazi ostala kaotična. Arabske države so medtem pozvale Hamas, naj odloži orožje in konča vladanje v Gazi.

Palestinski novinar, ki je sodeloval pri Oscarjevem dokumentarnem filmu 'No Other Land', je bil ubit s strani izraelskega naseljenca. Vest o smrti je na platformi X objavil sorežiser dokumentarca, Yuval Abraham. Dokumentarec obravnava posledice okupacije Zahodnega brega. Po navedbah Everta te Winkla je prisotnost naseljencev na Zahodnem bregu del izraelske varnostne politike že od osemdesetih let prejšnjega stoletja, CvI pa naj bi namerno trivializiral nasilje naseljencev, ker to razkriva namene izraelske vlade.

Indonezija je pozdravila načrt Združenega kraljestva, da bo septembra priznalo Palestino kot državo na zasedanju Generalne skupščine ZN, vendar je poudarila, da to ne sme biti pogojeno. Razprava o pomembnosti in razlogih za takšno potezo Združenega kraljestva se je okrepila, saj se je število držav, ki pozivajo k priznanju Palestine, povečalo na petnajst, med njimi Francija, Združeno kraljestvo in Kanada.

Izraelsko-argentinski talec, ki so ga izpustili, se aktivno zavzema za izpustitev svojega brata, ki ga še vedno zadržuje Hamas. Medtem v Izraelu narašča kritika glede vojne v Gazi, saj nekateri prominentni posamezniki in aktivisti javno izražajo zaskrbljenost nad potencialnimi vojnimi zločini, ki naj bi jih izvajala vlada, in pozivajo k drugačnim pristopom, saj se "maščevanje ni politika".

Strokovnjak za medicino ob nesrečah Johan von Schreeb je izraelske zračne dobave pomoči Gazi označil za "vajo v promociji", ki ovira dejansko pomoč. Kljub izraelski napovedi premorov v bojih in odprtju novih poti za pomoč, ki so že povečale dobave, so izraelske sile napadle območje, označeno za varno cono, kar je povzročilo smrt več kot 53 ljudi. Medtem je vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) obtožil Izrael širjenja lažnih trditev o kraji pomoči, da bi nadzoroval njeno distribucijo.

Francoska pevka Zaho de Sagazan je pozvala francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj ukrepa glede Gaze. Poudarila je, da mora imeti pogum in dostojanstvo za ukrepanje, ter pozvala k "močnim in takojšnjim dejanjem" proti vojni v Gazi, ki presega priznanje palestinske države. Izrazila je, da je palestinsko ljudstvo "bombardirano, lačno in ponižano s strani izraelske vlade".