Izraelska vlada preklicala registracijo 37 mednarodnim nevladnim organizacijam
Objavljeno: 1. 1. 2026 22:41
Izraelska vlada je 30. decembra 2025 uradno preklicala registracijo 37 mednarodnim humanitarnim in nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze, Zahodnega brega in v samem Izraelu. S to potezo je vlada uvedla praktično popolno prepoved delovanja tujih organizacij na teh območjih, kar bo drastično omejilo dostop do osnovnih življenjskih potrebščin za tamkajšnje prebivalstvo.
Odločitev sledi dolgotrajnim zaostritvam med Izraelom in mednarodno skupnostjo glede humanitarne pomoči. Kritiki to potezo označujejo za kriminilano politiko, ki onemogoča neodvisno opazovanje in nudenje pomoči civilistom. Ukrep neposredno nasprotuje prejšnjim odločitvam Mednarodnega sodišča, ki je Izraelu naložilo zagotovitev pomoči. Izraelske oblasti trdijo, da so takšni koraki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti, medtem ko nevladne organizacije opozarjajo na popolno humanitarno blokado.
Kontekst in ozadje
22. okt. 2025
Odločitev Mednarodnega sodišča o humanitarni pomoči
Mednarodno sodišče (ICJ) je Izraelu odredilo, da mora kot okupacijska sila zagotoviti nemoten dostop humanitarne pomoči v Gazo, vključno s hrano, vodo in zdravili. Sodišče je poudarilo pravno zavezanost Izraela k sodelovanju z agencijami ZN, medtem ko so poročila ZN opozarjala, da številne države s svojo podporo sodelujejo pri genocidu.
Mehika in Združeni narodi so obsodili uporabo lakote kot vojnega orožja v Gazi, kjer je število žrtev preseglo 60.000. Hkrati je Izrael razširil svoje vojaško delovanje z napadi na cilje v Jemnu, kar je dodatno zaostrilo regionalno napetost in poglobilo humanitarno krizo.
Slovenija je kot prva država EU uvedla popoln embargo na orožje proti Izraelu zaradi razmer v Gazi. Istočasno so judovski voditelji po vsem svetu in številni umetniki pozivali k takojšnji prekinitvi ognja in povečanju pomoči, medtem ko je ameriški senat zavrnil blokado prodaje orožja Izraelu.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na zunanjo politiko Slovenije, ki je bila prva država članica EU z uvedenim embargom na orožje proti Izraelu. Zaostrovanje humanitarne krize vpliva na slovensko stališče v okviru organov EU in Združenih narodov, kjer Slovenija aktivno zagovarja spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava. Poleg tega dogodki vplivajo na varnostno situacijo v širši regiji, kar je strateškega pomena za stabilnost evropskega sosedstva.
Mednarodno sodišče je odločilo, da Izrael ne sme stradati Palestincev in da mora zagotoviti zadovoljevanje osnovnih potreb prebivalcev Gaze. Prav tako mora Izrael sodelovati z Agencijo ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in odpraviti blokado pomoči Gazi. Izrael naj bi po dogovoru o premirju moral odpreti prehod Rafa in omogočiti vstop 600 tovornjakom humanitarne pomoči dnevno.
Izraelske oblasti so ukazale izgon 37 mednarodnih humanitarnih organizacij z območja Gaze, med katerimi je tudi priznana organizacija Zdravniki brez meja (Médecins Sans Frontières). Tel Aviv je to potezo utemeljil z obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične namene, vendar konkretnih dokazov za te trditve ni javno podal. Odločitev bo močno prizadela več kot pol milijona ljudi, ki so odvisni od pomoči teh organizacij, zlasti v času ostre zime in obilnega deževja.
Humanitarne skupine opozarjajo na uničujoče posledice te prepovedi, ki bi lahko pomenila smrtno obsodbo za stotine tisoč Palestincev v begunskih taboriščih. Kritiki opozarjajo, da gre za poskus popolne osamitve Gaze in odstranitve prič, ki bi lahko poročale o dogajanju na terenu. Medtem ko Izrael trdi, da gre za uveljavljanje novih pravil registracije, mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za stopnjevanje politike, ki onemogoča dostavo osnovnih življenjskih potrebščin civilnemu prebivalstvu.
Izraelska mornarica je v mednarodnih vodah zasegla več kot 40 ladij flotilje Global Sumud, ki so prevažale humanitarno pomoč v Gazo, in jih prisilila v pristanek v Ašdodu. Med aretiranimi je bila tudi Greta Thunberg. V Argentini so organizacije zahtevale izpust več kot 400 aktivistov. V Italiji je potekala splošna stavka v podporo Palestini, sindikati pa napovedujejo nadaljnje akcije proti dobavi orožja Izraelu. V izraelskih bombnih napadih na Gazo je umrlo 20 ljudi. Mahmud Abbas je poudaril, da suverenost nad območjem Gaze pripada Palestini in pozval mednarodno skupnost, naj prisili Izrael k ustavitvi enostranskih ukrepov.
Izrael je napovedal načrte za enosmerno odprtje mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom, kar je sprožilo mednarodne skrbi glede etničnega čiščenja in preprečevanja humanitarne pomoči. Osem muslimanskih držav, vključno z Egiptom in Katarjem, je izrazilo nasprotovanje takšni potezi. Hkrati je Maroko sredi genocida v Gazi napovedal odprtje tovarne izraelskih dronov blizu Casablance, kar je del gospodarskega in vojaškega zbliževanja z Izraelom. Profesor Norman Finkelstein je Izrael označil za mafijsko državo judovske nadvlade, ki izvaja agresijo in propagando.
Članki obravnavajo obtožbe o izraelski propagandi in genocidni politiki nad Palestinci od leta 1948, zlasti po 7. oktobru 2023. Poudarjajo tudi vlogo ZDA pri oboroževanju Izraela kljub mednarodnim embargom. Poleg tega poročajo o uboju Abu Shababa, ki naj bi sodeloval z izraelskimi silami pri oviranju humanitarne pomoči v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu zavrača obtožbe o vojnih zločinih in trdi, da Hamas strelja na lastne ljudi, da bi očrnil Izrael.
Egipt je omejil varnostno in obveščevalno sodelovanje z Izraelom po izraelskem napadu v Katarju. Medtem se v Gazi nadaljujejo spopadi, pri čemer je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 68 Palestincev. Izraelska vojska je okrepila operacije v Gazi, uničila številne zgradbe in prisilila 300.000 Palestincev v beg. Zdravstveni sistem v Gazi je na robu propada zaradi pomanjkanja antibiotikov in drugih nujnih potrebščin, ki jih Izrael ne dovoli vstopiti. V Buenos Airesu so organizirali proteste proti genocidu v Gazi.
Dogajanje neposredno vpliva na zunanjo politiko Slovenije, ki je bila prva država članica EU z uvedenim embargom na orožje proti Izraelu. Zaostrovanje humanitarne krize vpliva na slovensko stališče v okviru organov EU in Združenih narodov, kjer Slovenija aktivno zagovarja spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava. Poleg tega dogodki vplivajo na varnostno situacijo v širši regiji, kar je strateškega pomena za stabilnost evropskega sosedstva.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.