Župan Minneapolisa Jacob Frey je pozval zvezne oblasti, naj v preiskavo smrti Renee Nicole Good vključijo državne organe Minnesote, saj dvomi v nepristranskost Trumpove administracije. 37-letno ameriško državljanko je prejšnji teden med poskusom odstranitve iz vozila ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Medtem ko je sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem dejanje pokojnice že označila za domači terorizem, se v javnosti vrstijo posnetki nasilnih soočenj agentov s civilisti in protestniki po vsej državi. Zvezni preiskovalci so po poročanju medijev usmerili pozornost v domnevne povezave pokojne matere z aktivističnimi skupinami, medtem ko naj bi se agent Jonathan Ross verjetno izognil kazenskemu pregonu. Predsednik Donald Trump je Goodovo in njeno soprogo brez dokazov označil za profesionalni provokatorki, kar je še dodatno zaostrilo napetosti v Minneapolisu. Kritiki opozarjajo, da administracija preiskavo uporablja za stopnjevanje pritiska na nasprotnike stroge priseljenske politike. Dogodek je sprožil val ogorčenja tudi med nekaterimi konservativnimi glasovi. Nekdanji voditelj Fox Newsa Tucker Carlson je kritiziral kolege, ki tragedijo izkoriščajo za nabiranje političnih točk, in poudaril humanitarno plat dogodka, v katerem je bila ameriška državljanka ustreljena v obraz. Hkrati so se pojavili novi dokazi o nadlegovanju državljanov s strani agentov CBP na letališčih, kar nekdanji pisci govorov republikanske stranke opisujejo kot nevaren sod smodnika, ki vodi v destabilizacijo družbe.

V mestu Minneapolis in drugod po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) med obsežno operacijo ustrelil in ubil 37-letno državljanko Renee Nicole Good. Incident je sprožil val ogorčenja v vseh 50 zveznih državah, protestniki pa zahtevajo ustavitev deportacij in razpustitev zveznih agencij za priseljevanje. Kljub nemirom je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem napovedala napotitev dodatnih stotih zveznih agentov v Minnesoto, da bi okrepili varnost zveznih uslužbencev in nadaljevali z operacijo, ki velja za največjo te vrste v zgodovini države. Zvezna država Minnesota in mesto Minneapolis sta proti administraciji predsednika Donalda Trumpa vložila tožbi, v katerih zveznim agentom očitata kršenje ustave in neselektivno aretiranje državljanov. Župan Minneapolisa Jacob Frey je poudaril, da zvezne oblasti ne smejo samovoljno ustavljati državljanov na ulicah ali izvajati nasilnih prijetij brez zakonske podlage. Podobne pravne korake sta ubrala tudi zvezna država Illinois in mesto Chicago, kjer zveznim silam očitajo "organizirano bombardiranje" in ustvarjanje ozračja strahu z uporabo vojaškega orožja in kemičnih sredstev. Napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno vlado se stopnjujejo, saj ministrica Noemova zavrača sodelovanje lokalnih organov pregona pri preiskavi streljanja. Medtem ko lokalni uradniki na podlagi videoposnetkov očividcev trdijo, da je bil uboj neupravičen, zvezna stran vztraja, da je agent ravnal v samoobrambi, pokojno pa so nekateri vladni predstavniki celo označili za domačo teroristko. Situacija ostaja izjemno negotova, saj se protesti širijo v velika mesta, kot so New York, Los Angeles in Chicago, kar dodatno poglablja politični razkol v državi.

Zvezni državi Illinois in Minnesota sta vložili tožbo proti administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi uporabe zveznih agentov v obsežnih operacijah proti priseljencem na njunih ozemljih. Guverner Illinoisa JB Pritzker je poudaril, da je ministrstvo za domovinsko varnost uporabilo nevarno silo, pri čemer so močno oboroženi zvezni agenti v vojaški opremi več mesecev nezakonito pridrževali in zasliševali prebivalce v Chicagu in okolici, kar je v državi povzročilo vzdušje strahu. Napetosti so se stopnjevale po incidentu 7. januarja v Minneapolisu, kjer je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno Renee Nicole Good. Ženska je bila ustreljena v svojem vozilu med operacijo, kar je sprožilo val množičnih protestov po celotnih Združenih državah Amerike, vključno z mesti New York, Los Angeles in Boston. Župan Minneapolisa Jacob Frey je poudaril, da so bili v operacijah tarče tudi ameriški državljani, vključno z nosečnicami in najstniki, kar je po njegovem mnenju v neposrednem nasprotju z ustavo ZDA. Guverner Minnesote Tim Walz je zaradi nastalih razmer ukazal pripravljenost nacionalne garde, kar je sprožilo ostre odzive zveznih oblasti in nekaterih kritikov. Slednji Walzu očitajo kršitev ustavnega določila o prevladi zvezne oblasti nad državno, saj bi uporaba nacionalne garde lahko ovirala delo zveznih organov kazenskega pregona. Politični komentatorji, med njimi Glenn Beck, trdijo, da guvernerjeve poteze poglabljajo notranje delitve v državi, medtem ko demokratski voditelji vztrajajo pri zaščiti državljanskih pravic pred, po njihovem mnenju, nezakonitimi zveznimi posegi.

Minnesota je tožila Trumpovo administracijo, ker je okrepila nadzor nad priseljevanjem. Tožba sledi smrti 37-letne ženske, ki jo je v Minneapolisu ustrelil zvezni agent. Generalni državni tožilec Keith Ellison trdi, da so dejanja zvezne vlade ogrozila skupnost.

Demokratska stranka v Združenih državah Amerike je po streljanju v Minneapolisu močno zaostrila svojo politično retoriko, kar kritiki označujejo za performativno politiko. Vodilni predstavniki stranke od Portlanda do Philadelphie na tiskovnih konferencah zahtevajo ukinitev agencije za priseljevanje in carino (ICE) ter aretacije organov pregona, kljub indicem, da je bila uporaba sile v primeru Renee Good zakonsko upravičena. Takšne poteze so del širšega prizadevanja za vzpostavitev odpora proti zvezni politiki priseljevanja. Istočasno politični analitiki napovedujejo, da bi lahko demokrati na prihajajočih vmesnih volitvah dosegli odločilno zmago. Nekdanji voditelj NBC Chris Matthews ocenjuje, da bi stranka lahko pridobila do 30 sedežev v predstavniškem domu, kar bi pomenilo konec mandata trenutnega predsednika doma Mika Johnsona. Napovedi temeljijo na nedavnih volilnih rezultatih, kjer so demokrati presegli pričakovanja za več kot 13 odstotnih točk. Demokrati poleg tega v tekmo za senatne sedeže pošiljajo močne kandidate, med katerimi izstopa nekdanja kongresnica Mary Peltola, ki bo izzvala republikanca Dana Sullivana na Aljaski. Uspešna kandidatna lista naj bi stranki omogočila prevzem obeh domov kongresa, kar bi bistveno omejilo politični vpliv Donalda Trumpa in republikanske večine v prihodnje.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotilo več sto dodatnih zveznih agentov, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je odločitev utemeljila z zagotavljanjem varnosti uslužbencev, ki v mestu izvajajo operacije proti domnevnim kriminalnim združbam med priseljenci. Napotitev sledi predhodni namestitvi 2000 agentov, kar je v mestu sprožilo močne proteste in odkrit odpor lokalnih oblasti. Analitiki in medijski komentatorji so kritični do objave videoposnetka z agentovega mobilnega telefona, ki so ga v javnost lansirali njegovi podporniki. Po mnenju poznavalcev posnetek ne potrjuje teorije o samoobrambi, temveč kaže, da je Ross stal ob strani vozila in streljal v glavo voznice, ko je ta skušala odpeljati. Priče in videoposnetki nakazujejo na agresivno vedenje zveznih uslužbencev še pred samim streljanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med zvezno oblastjo in mestno upravo Minneapolisa. Župan Jacob Frey in guverner Tim Walz sta kritizirala ukrepe ministrstva in pozvala k prekinitvi zveznih operacij v mestu. Lokalni predstavniki trdijo, da zvezni organi s svojo prisotnostjo in načinom delovanja ovirajo neodvisne preiskave ter po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v skupnosti. Kljub pozivom k umiritvi razmer ministrstvo vztraja pri nadaljevanju operacij, kar napoveduje nadaljnje politično in pravno zaostrovanje med zveznimi in državnimi organi.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Združenje policistov in mirovnih častnikov Minnesote (MPPOA) je v uradni izjavi ostro obsodilo izjave političnih voditeljev, vključno z županom Minneapolisa Jacobom Freyem. Sindikat je politike obtožil uporabe neodgovorne in nevarne retorike proti organom pregona, ki se je razširila po nedavnem incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo v Minneapolisu ustrelil osumljenca. Predstavniki sindikata trdijo, da tovrstne javne kritike politikov spodkopavajo varnost in zaupanje v delo policije ter povečujejo napetosti v skupnosti. Izjava je bila izdana le nekaj ur po strelskem dogodku, ko so se v javnosti pojavili prvi odzivi lokalnih oblasti, ki so bili kritični do delovanja zveznih agentov na njihovem območju. Odziv sindikata poudarja vse večji razkorak med lokalno politiko in zveznimi varnostnimi organi v Združenih državah Amerike glede vprašanj priseljevanja in uporabe sile. Vodstvo združenja zahteva, da se politiki vzdržijo prehitrih sodb, dokler preiskava o streljanju ni v celoti zaključena, saj njihove besede neposredno vplivajo na varnostno situacijo na terenu.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Po usodnem streljanju ameriške državljanke s strani agenta ICE v Minneapolisu so se napetosti še stopnjevale. Predsednik Trump se je ob soočenju z novinarji izogibal jasnim odgovorom glede dogodka. Poročali so, da so zvezni agenti izzivali protestnike, medtem ko je prisotnost vodje mejne službe na protestih sprožila vprašanja. Jimmy Kimmel in Stephen Colbert sta v svojih oddajah obravnavala streljanje, medtem ko se zdi, da je Trump po ogledu videoposnetka dogodka spremenil svoje stališče.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Minnesoti so zvezni uradniki za priseljevanje aretirali več kot 400 nezakonitih priseljencev v okviru operacije Metro Surge, ki je bila usmerjena v "najhujše" kriminalce. Uradniki so kritizirali guvernerja Tima Walza in župana Jacob Freyja zaradi politik, ki naj bi omogočile delovanje nevarnih kriminalcev, ker niso zaščitili prebivalcev Minnesote. Operacija je bila izvedena zaradi domnevne prisotnosti politike zatočišč.

Demokratski župan Minneapolisa, Jacob Frey, je izrazil željo po obisku Somalije med srečanjem s somalijsko skupnostjo. Posnetek srečanja je bil objavljen na družbenih omrežjih. Izjava prihaja v času, ko se mesto sooča s škandalom glede prevar.

Župan Minneapolisa, Jacob Frey, je izjavil, da mestna policija ne bo sodelovala z agenti ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE). Frey je to izjavil na novinarski konferenci, kjer je izrazil zaskrbljenost zaradi prihajajočih operacij ICE v Minnesoti, kjer so številni somalijski priseljenci obtoženi zlorabe socialnih programov. ICE izvaja obsežne operacije izvajanja priseljevanja v številnih mestih, kar pogosto sproži nasprotovanje protestnikov in demokratskih voditeljev.

Donald Trump je ponovil svoje napade na somalijske Američane, trdeč, da uničujejo državo in ne prispevajo ničesar. Te izjave so sprožile kritike kongresnice Ilhan Omar, ki jih je označila za "grozljive" in poskus preusmeritve pozornosti. Po Trumpovih komentarjih so oblasti zaostrile operacije proti somalijskim priseljencem v Minnesoti, kar je povečalo zaskrbljenost v tamkajšnji somalijski skupnosti.

Zvezne oblasti so načrtovale ciljno operacijo za izvajanje priseljevanja v Minnesoti, ki se bo osredotočila predvsem na somalijske priseljence, ki nezakonito živijo v ZDA. Trump je zaostril svojo retoriko proti somalijskim priseljencem in izjavil, da jih ne želi v državi.

Župan Minneapolisa Jacob Frey je bil ponovno izvoljen za tretji mandat, s čimer je premagal demokratičnega socialista Omarja Fateha, ki ga je podpirala Ilhan Omar. Frey je zmago dosegel po seštevku glasov druge in naslednjih izbir.

Zohran Mamdani je po zmagi na županskih volitvah v New Yorku imenoval ekipo, ki jo sestavljajo nekdanje mestne in zvezne uradnice, za vodstvo njegove tranzicije. Obljubil je, da bo takoj začel izvajati svoj program dostopnosti. Njegova zmaga je bila po vsem svetu sprejeta s slavjem. Župan Minneapolisa Jacob Frey je premagal demokratskega socialista Omarja Fateha in osvojil tretji mandat.

Jacob Frey je v drugem krogu glasovanja po sistemu preferenčnega glasovanja premagal izzivalca Omarja Fateha in osvojil tretji mandat kot župan Minneapolisa.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je izjavil, da ga morebitne grožnje predsednika Donalda Trumpa ne bodo "intimidiirale". Cory Bowman, polbrat podpredsednika JD Vancea, pa je doživel prepričljiv poraz na volitvah za župana Cincinnatija.

V streljanju med šolsko versko slovesnostjo v Minneapolisu v ZDA sta umrla dva otroka, več je ranjenih. Tožilec je razkril, da je osumljenec pustil zapiske, ki kažejo na globoko sovraštvo in željo, da bi otroci trpeli. Oblasti preiskujejo motiv za napad, ki je pretresel lokalno skupnost.

V streljanju v katoliški cerkvi Annunciation v Minneapolisu sta umrla dva otroka, 18 ljudi pa je bilo ranjenih. Med žalujočimi je oče osemletnega Fletcheja Merkela, ene od žrtev, ki je strelca označil za strahopetca. Oblasti, vključno z FBI, dogodek preiskujejo kot domači terorizem in zločin iz sovraštva, saj je osumljenec izražal protikatoliška stališča. Župan Jacob Frey poziva k prepovedi jurišnega orožja. Posnetki prikazujejo otroke, ki bežijo iz cerkve po začetku streljanja. Družine žrtev so izdale izjave, v katerih izražajo žalost in bolečino.

V streljanju v cerkvi v Minneapolisu sta bila ubita dva otroka, 18 ljudi pa je bilo ranjenih. FBI preiskuje napad kot zločin iz sovraštva in dejanje domačega terorizma, saj je osumljenec izražal protikatoliška stališča. Župan Jacob Frey poziva k zvezni in državni prepovedi jurišnega orožja. Starši umrlih otrok so javno pozvali k ukrepanju, medtem ko se mesto Minneapolis sooča z žalovanjem in travmo.

V streljanju v katoliški cerkvi Annunciation v Minneapolisu sta umrla najmanj dva otroka. Po navedbah virov iz organov pregona je strelec prav tako mrtev. Med mašo je strelec streljal na otroke, pri čemer je bilo ranjenih 14 otrok in dva odrasla. Petošolec je poročevalcem opisal grozljive trenutke streljanja in dejal, da mu je prijatelj rešil življenje, vendar je bil sam ranjen.

V streljanju v katoliški cerkvi Annunciation v Minneapolisu sta umrla najmanj dva otroka, več pa je ranjenih, med njimi tudi otroci in odrasli. Napadalec je prav tako mrtev. Po poročanju medijev so se otroci zbrali v cerkvi na maši, ko je strelec začel streljati. Preiskava dogodka je v teku.

V streljanju v katoliški šoli Annunciation v Minneapolisu sta bila ubita dva otroka, stara osem in deset let. Še 17 ljudi, med njimi 14 otrok, je bilo ranjenih. Storilec, identificiran kot Robin Westman, je imel tri pištole, na eni od njih pa je pisalo 'Ubij Donalda Trumpa'. Po dejanju je storil samomor. Župan Jacob Frey je izrazil ogorčenje nad odzivi, ki so se omejevali na 'misli in molitve'.

V streljanju v katoliški šoli Annunciation v Minneapolisu sta bila ubita dva otroka, več kot deset pa je bilo ranjenih. Po poročanju naj bi strelec, identificiran kot Robin Westman, imel tri pištole, na eni pa je pisalo 'Ubij Donalda Trumpa'. Westman je po streljanju, v katerem je bilo ranjenih 14 otrok, storil samomor. Župan Jacob Frey je izrazil ogorčenje nad odzivi, ki so se omejili na 'misli in molitve'.

V Minneapolisu v ZDA je prišlo do streljanja na katoliški šoli Annunciation Catholic School. Več ljudi je bilo ranjenih, osumljenec pa je po poročilih mrtev. Predsednik Trump in voditelji FBI so izdali izjave po dogodku. Policija je preiskovala prizorišče.

V turškem mestu Giresun je med praznovanjem poroke prišlo do tragedije. Ženin, Ali Karaca, je umrl, ko je nanj streljala njegova yenga (ženinova svakinja). Po poročanju lokalnih medijev je yenga med proslavljanjem začela streljati v zrak, pri čemer je nesrečno zadela ženina. Policija jo je aretirala in pri njej našla dve nezakoniti pištoli. Dogodek je ponovno odprl razpravo o nevarnosti streljanja na porokah v Turčiji.

V Kanadi se protesti, ki so se začeli z mirnimi demonstracijami, spreminjajo v anarhijo, pri čemer nekateri protestniki prestopajo mejo sprejemljivega izražanja mnenj. V Združenem kraljestvu pa je prišlo do protesta, ki ga je vodil Paul Golding iz stranke Britain First, na katerem so zahtevali množično remigracijo. Dogodek je zaznamovala prisotnost zastav Združenega kraljestva.

Stranka Minnesota Democratic-Farmer-Labor (DFL) je razveljavila podporo Omarju Fatehu, demokratičnemu socialistu, ki kandidira za župana Minneapolisa, zaradi domnevnih nepravilnosti na julijskem kongresu. Ta odločitev je polarizirala stranko, saj so jo nekateri, vključno z ameriško kongresnico Ilhan Omar, obsodili. Razveljavitev je posledica številnih izzivov, zamud in napačno preštetih glasov na kongresu.

Demokratska stranka v Minnesoti (DFL) je preklicala podporo Omarju Fatehu, demokratičnemu socialistu, ki kandidira za župana Minneapolisa. Razlog za preklic so bile večje nepravilnosti v postopku glasovanja na konvenciji stranke, vključno z nepravilno izločitvijo kandidata. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je sedanji župan Jacob Frey izpodbijal postopek glasovanja DFL.

Omar Fateh, progresivni demokrat, je v soboto, 20. julija 2025, prejel uradno podporo Demokratične stranke kmetov in delavcev (DFL) za župana Minneapolisa. Fateh je na volitvah za podporo premagal trenutnega demokratskega župana Jacoba Freya. To je prva takšna podpora v zgodovini županskih volitev v Minneapolisu po letu 2009.

Demokratska stranka v ZDA se po izgubi predsedniških volitev leta 2024 spopada z iskanjem smeri in vodje, ki bi združil široko koalicijo. James Carville je opozoril na morebitno 'civilizirano državljansko vojno' znotraj stranke. Hkrati se je župan Minneapolisa Jacob Frey, demokrat, pritožil na odločitev, da je izgubil podporo Demokratske kmečko-laburistične stranke (DFL) v Minneapolisu v korist demokratičnega socialista, kar po njegovem mnenju kaže na pomanjkljivosti v postopku. Ta dogodek poudarja notranje napetosti in ideološke razlike znotraj Demokratske stranke.