Zvezni državi Illinois in Minnesota sprožili tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi delovanja zveznih agentov

Zvezni državi Minnesota in Illinois sta vložili tožbo proti administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi obsežnih operacij urada za priseljevanje in carine (ICE). Pravni postopek se je začel po nasilnem incidentu v Minneapolisu prejšnji teden, ko je agent urada ICE ustrelil in ubil žensko. Lokalni uradniki trdijo, da zvezna vlada izvaja militarizirane racije in povečuje število agentov na terenu kot obliko povračilnega ukrepa proti območjem, ki jih vodijo demokrati in ki zavračajo sodelovanje pri strogi imigracijski agendi. Tožba neposredno naslavlja sekretarko za domovinsko varnost Kristi Noem in vodstvo urada ICE, saj naj bi njihove dejavnosti kršile pristojnosti lokalnih oblasti in ogrožale varnost skupnosti. V Minnesoti poudarjajo, da so racije v mestih Twin Cities povzročile velik strah med prebivalci, medtem ko uradniki v Illinoisu opozarjajo na politično motivirano kaznovanje zveznih držav, ki niso usklajene s predsednikovo politiko. Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da gre za enega najostrejših sporov med zvezno in državno ravnjo v zadnjem obdobju. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se kopičile več mesecev zaradi Trumpove strategije množičnih deportacij in strožjega nadzora meja. Ta tožba sledi nizu prejšnjih pravnih izzivov, s katerimi so različne skupine in države poskušale omejiti pooblastila izvršne veje oblasti na področju priseljevanja, kar kaže na globok politični in pravni razkol v Združenih državah Amerike glede upravljanja migracijskih tokov.

V ameriškem mestu Minneapolis so se razplamteli množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo v sredo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Kljub ostrim zahtevam lokalnih demokratskih voditeljev, vključno z županom Jacobom Freyem in guvernerjem Timom Walzom, po umiku zveznih sil, je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem napovedala napotitev dodatnih več sto agentov v mesto. Zvezne oblasti trdijo, da je agent Jonathan Ross streljal v samoobrambi, medtem ko posnetki očividcev kažejo, da se je vozilo pokojne odmikalo od agenta. Napetosti so se razširile po celotnih Združenih državah Amerike, kjer je bilo čez vikend načrtovanih več kot 1000 protestnih shodov pod geslom "ICE, Out for Good". Administracija predsednika Donalda Trumpa je incident označila za dejanje "domačega terorizma", kar je še dodatno podžgalo jezo javnosti in civilnodružbenih organizacij. Zvezna država Minnesota je v odziv na dogajanje vložila tožbo proti zvezni vladi, v kateri trdi, da je nenadno povečanje števila oboroženih agentov v skupnostih nezakonito in ogroža javno varnost. Tožilci poudarjajo, da gre za povračilne ukrepe proti državam z demokratskim vodstvom. Poleg smrti v Minneapolisu poročajo o novih incidentih v Portlandu, kjer so zvezni agenti prav tako uporabili strelno orožje in ranili dve osebi. Dogajanje predstavlja eno največjih kriz zveznih organov pregona v zadnjem obdobju, saj je v regijo Minneapolisa napotenih že okoli 2000 agentov, kar ministrstvo za domovinsko varnost označuje za svojo največjo operacijo doslej. Medtem ko vlada vztraja pri izvajanju stroge politike priseljevanja in pregonu domnevnih goljufij, kritiki opozarjajo na militarizacijo policijskih postopkov in kršitve ustavnih pravic državljanov. Protesti se nadaljujejo v vseh 50 zveznih državah, pri čemer demonstranti zahtevajo ukinitev agencije ICE in odgovornost za smrt Renee Good.

Ameriški zvezni državi Illinois in Minnesota sta vložili tožbi proti zvezni vladi pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa zaradi dejavnosti agentov urada za priseljevanje in carine (ICE). Guverner Illinoisa JB Pritzker je ravnanje zveznih agentov v Chicagu označil za nevarno uporabo sile, medtem ko so oblasti v Minnesoti postopke vlade opisale kot invazijo zvezne administracije. Tožbi sta odgovor na povečano prisotnost zveznih sil, ki po mnenju tožnikov neupravičeno posegajo v lokalno pristojnost in varnost. Predstavniki obeh zveznih držav trdijo, da Washington načrtno ustvarja podnebje strahu med prebivalci, zlasti v skupnostih z večjim številom migrantov. V Illinoisu poudarjajo, da gre za zlorabo pooblastil mejnih in priseljenskih služb, ki svoje operacije izvajajo v mestnih središčih brez zadostne koordinacije z lokalnimi organi pregona. Pravni spor med zveznimi državami in Belo hišo tako prehaja v novo fazo zaostrovanja glede vprašanj priseljevanja in suverenosti posameznih držav. Tožbi sta del širšega odpora demokratskih guvernerjev proti politiki predsednika Trumpa, ki uporabo zveznih sil za nadzor notranjega priseljevanja postavlja v središče svoje agende. Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da bo izid teh postopkov pomembno vplival na prihodnje razmerje moči med zvezno vlado in posameznimi ameriškimi državami na področju zagotavljanja javnega reda in miru.