V Minneapolisu potekali množični protesti in šolski izhodi po usodnem streljanju agenta ICE
V Minneapolisu in širšem območju mest Twin Cities so se v ponedeljek nadaljevali množični protesti in šolski izhodi, ki jih je sprožilo usodno streljanje agenta ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) na 37-letno Renee Nicole Good. Incident, ki se je zgodil 7. januarja med obsežno zvezno operacijo, je sprožil val ogorčenja po vsej državi, protestniki pa zahtevajo umik zvezne službe iz mesta. Župan Minneapolisa Jacob Frey je za medije potrdil, da so bili shodi, na katerih se je zbralo več deset tisoč ljudi, mirni, hkrati pa je ravnanje agentov ICE označil za protiustavno. Lokalni in državni voditelji so v odzivu na dogodke napovedali pravne ukrepe proti administraciji takratnega predsednika Donalda Trumpa, saj menijo, da so zvezne službe prekoračile svoja pooblastila in ogrozile varnost lokalnih skupnosti. Številni dijaki so zapustili razrede v znak solidarnosti z družino ubite in kot poziv k korenitim reformam priseljevalne politike. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada ICE, kar je kongresnica Ilhan Omar ostro kritizirala kot pomanjkanje kakršnega koli nadzora nad delovanjem službe. Dogajanje v Minneapolisu odraža globoke politične in družbene delitve v Združenih državah Amerike glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zveznih organov. Medtem ko lokalne oblasti zagovarjajo pravico do mirnega izražanja mnenj in zahtevajo odgovornost za smrt civilistke, zvezni organi vztrajajo pri izvajanju svojih operacij. Situacija ostaja napeta, saj protestniki napovedujejo nadaljevanje shodov, dokler ne bodo dosežene sistemske spremembe v delovanju zvezne policije.