Srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović in madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Péter Szijjártó sta na srečanju v Beogradu potrdila strateško sodelovanje na področju energetike. Osrednja tema pogovorov je bila prihodnost Naftne industrije Srbije (NIS), pri čemer sta strani dosegli dogovor o povečanju lastniškega deleža srbske države v tem podjetju. Szijjártó je ob tem zavrnil navedbe, da bi madžarska skupina MOL načrtovala prevzem ali ukinitev rafinerije, ter poudaril, da je energetska varnost obeh držav neločljivo povezana. Ministra sta razpravljala tudi o časovnici izgradnje novega naftovoda, ki bo Srbijo neposredno povezal z madžarskim naftovodom Družba. Projekt je ključnega pomena za diverzifikacijo oskrbe in zmanjšanje odvisnosti od tranzita preko Hrvaške, ki je bil v preteklosti predmet političnih napetosti. Gradnja naj bi se začela v bližnji prihodnosti, uradna odločitev o odkupu delnic NIS pa bo po napovedih ministrice sprejeta do konca tekočega tedna. Sodelovanje med Beogradom in Budimpešto se tako še dodatno krepi v okviru širšega regionalnega povezovanja, ki vključuje tudi področje zemeljskega plina in električne energije. Szijjártó se je Srbiji zahvalil za zanesljivo partnerstvo pri tranzitu energentov, kar po njegovih besedah zagotavlja stabilnost celotne regije v času negotovih razmer na svetovnih energetskih trgih.

Srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je potrdila, da se je opolnoči s torka na sredo ponovno začela dobava surove nafte do rafinerije v Pančevu prek Jadranskega naftovoda (Janaf). Po skoraj 100-dnevnem zastoju bo v tem tednu dostavljenih približno 85.000 ton nafte, kar bo omogočilo ponovni zagon proizvodnih procesov v srbski naftni industriji. Rafinerija Pančevo, ki je bila v tem obdobju neaktivna, naj bi z delom začela okoli 16. januarja. Prve količine pogonskih goriv iz lastne proizvodnje so na srbskem trgu napovedane za konec meseca, natančneje okoli 26. ali 27. januarja, ko naj bi rafinerija proizvedla prvi dizel. Ta premik je ključen za stabilizacijo oskrbe z naftnimi derivati v državi, saj je bila družba Naftna industrija Srbije (NIS) zaradi prekinitve dobave primorana iskati alternativne poti ali črpati iz zalog. Ministrica je izpostavila pomen te pošiljke za nemoteno delovanje energetskega sistema in poudarila, da bo celotna količina, predvidena za ta teden, zagotovila kontinuiteto proizvodnje. Ponovna vzpostavitev transporta prek hrvaškega naftovoda sledi nedavnim pogajanjem in sklenitvi novih dogovorov o uvozu surove nafte, ki so bili ključni za prekinitev dolgotrajnega zastoja.

Družba Naftna industrija Srbije (NIS) je ugovorila uvoz prvih količin surove nafte prek Jadranskega naftovoda (Janaf), kar bo omogočilo ponovni zagon proizvodnje v rafineriji Pančevo. Prve pošiljke nafte pričakujejo že v prihodnjem tednu, družba pa namerava v kratkem uvoziti še dodatne količine surovin. S tem se končuje zastoj v proizvodnji, ki je trajal od decembra lani, ko so bila postrojenja v Pančevu ustavljena zaradi pomanjkanja surovin. Prekinitev dobave in proizvodnje je bila neposredna posledica sankcij, ki jih je Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike uvedlo proti družbi NIS. Kljub sankcijam je Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) izdal posebno licenco, ki velja do 31. decembra 2025, podjetju pa do 23. januarja tekočega leta omogoča izvajanje ključnih operativnih dejavnosti. Te vključujejo uvoz surove nafte, predelavo in transakcije, nujne za varnost oskrbe in tehnično vzdrževanje sistema. Dogovor z Janafom predstavlja pomemben preobrat v oskrbi Srbije z energenti, saj je bil srbski energetski sektor močno omejen zaradi mednarodnih ukrepov glede ruskega lastniškega deleža v podjetju NIS. Nova licenca OFAC-a vključuje tudi podaljšanje roka za pogajanja o prodaji ruskega deleža do konca marca, kar naj bi dolgoročno stabiliziralo lastniško strukturo in poslovanje podjetja brez stalnih groženj s sankcijami.

Evropski borzni indeksi so se v trgovanju 6. januarja gibali neenotno, vendar so ostali blizu rekordnih vrednosti, ki so jih dosegli v obdobju pozitivnega razpoloženja na trgih. Vlagatelji so svojo pozornost usmerili predvsem v analizo predhodnih podatkov o inflaciji v Franciji ter z negotovostjo pričakovali objavo ključnega poročila o nemški inflaciji. Na surovinskih trgih je bilo zaznati trend padanja cen nafte, medtem ko je cena zlata sočasno naraščala, kar odraža previdnost vlagateljev sredi gospodarskih negotovosti. Čeprav so se nekatere borze soočale z nihanji, so splošni kazalniki ostali razmeroma visoki, kar kaže na vzdržljivost evropskega kapitalskega trga. Napetosti na energetskem trgu so dodatno vplivale na gibanje cen surovin, kjer so vlagatelji ocenjevali vpliv makroekonomskih kazalnikov na prihodnje odločitve centralnih bank. Francoski podatki o inflaciji so bili sprejeti kot pomemben indikator za širše evroobmočje, vendar bo šele nemški izračun ponudil jasnejšo sliko o pritisku cen na evropsko gospodarstvo. Analitiki ocenjujejo, da so se cene zlata zvišale zaradi iskanja varnih naložb v času, ko se pričakujejo novi podatki o stabilnosti cen v največjem evropskem gospodarstvu. Trgovanje je tako minilo v znamenju pričakovanj in prilagajanja portfeljev pred ključnimi objavami.

Ekonomist Bojan Stanić je napovedal, da se v prihodnjih dveh tednih pričakuje ponovni začetek prerade surove nafte v rafineriji v Pančevu, kar bi lahko stabiliziralo razmere na trgu. Glavna težava, s katero se spopada družba NIS, ostaja vprašanje licenc in sankcij, ki so onemogočile standardno kartično plačevanje na njihovih bencinskih servisih. Stanić poudarja, da je v primeru najslabšega scenarija z licencami nujno zapolniti državne rezerve nafte, da bi zagotovili nemoteno oskrbo srbskega trga iz domačih virov. Kljub negotovosti obstaja upanje za vzpostavitev pogojev, ki bi omogočili dolgoročno nemoteno delovanje podjetja NIS in vrnitev vseh plačilnih storitev za potrošnike. Ključno vlogo pri tem bo igral Jadranski naftovod (JANAF) ter odločitve, ki bodo sprejete po 23. januarju. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi rešitev logističnih in regulativnih ovir omogočila ponovno uporabo plačilnih kartic, kar bi olajšalo poslovanje na bencinskih črpalkah po vsej državi.

Predsednik uprave hrvaškega upravljavca naftovodov Janaf Stjepan Adanić je v zadnji izjavi poudaril, da je podjetje popolnoma pripravljeno na zagotavljanje potrebnih kapacitet za prevoz nafte. Po njegovih besedah razpolagajo z zadostnimi zmogljivostmi za oskrbo madžarskega trga, kar je ključnega pomena v luči prizadevanj za energetsko neodvisnost regije. Adanić je ob tem napovedal, da se bodo pogajanja z madžarsko stranjo glede pogojev in tehničnih podrobnosti transporta nadaljevala še v tem mesecu. Izjava prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, ko srednjeevropske države iščejo alternativne poti za oskrbo z energenti. Janafov naftovod predstavlja ključno strateško povezavo med jadransko obalo in rafinerijami v celinskem delu Evrope. Uspeh napovedanih pogovorov bo v veliki meri določil stabilnost energetske oskrbe Madžarske in širše regije, pri čemer Hrvaška utrjuje svojo vlogo kot pomembno energetsko vozlišče.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ameriške oblasti pričakujejo, da bodo do 23. januarja znane vse glavne točke prihodnje pogodbe med prodajalcem in kupcem Naftne industrije Srbije (NIS). Dodal je, da je madžarska družba MOL skupaj z NIS-om sodelovala pri pridobitvi operativne licence. Vučić je tudi povedal, da bo NIS 5. januarja lahko plačal za 85.000 ton nafte, ki bo iz Omišlja preko naftovoda Janaf dobavljena rafineriji v Srbiji.

Ameriška Kancelarija za nadzor tujega premoženja (OFAC) je podaljšala licenco hrvaškemu naftovodnemu operaterju JANAF za nadaljevanje transporta nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 23. januarja 2026.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javnost obvestil o zahtevni energetski situaciji v državi, ki jo povzroča ustavitev dobave nafte. Izpostavil je, da Srbija že 83 dni ni prejela nafte prek jadranskega naftovoda Janaf, kar resno ogroža nemoteno oskrbo z energenti. Vučić je ob tem izrazil upanje na pozitivno odločitev urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem ministrstvu za finance in State Departmenta glede podelitve operativne licence za Naftno industrijo Srbije (NIS). Zaradi večinskega ruskega lastništva v podjetju NIS se je Srbija znašla pod pritiskom ameriških sankcij, kar je privedlo do izrednih razmer v energetskem sektorju. Predsednik je poudaril, da država trenutno porablja svoje strateške rezerve, kar je opisal kot "porabo srebrnine". Pridobitev licence bi srbski rafineriji v Pančevu omogočila nadaljnje poslovanje in ublažila posledice sankcij, ki so neposredno vplivale na uvoz surove nafte. Situacija ostaja negotova, saj so srbske oblasti v preteklih tednih že morale izdati dovoljenja za začasno ustavitev proizvodnih procesov v nekaterih obratih.

Največja zasebna indijska rafinerija nafte, Reliance Industries, je ponovno začela uvažati rusko nafto, čeprav veljajo ameriške sankcije proti ključnim ruskim proizvajalcem. Podjetje je začasno prekinilo nakupe ruske nafte po uvedbi sankcij proti Rosneftu in Lukoilu, vendar je ponovno vzpostavilo dobavo, kar je ključnega pomena za stabilizacijo dobav in zmanjšanje posledic sankcij.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je med obiskom na Slovaškem izrazil upanje, da Evropska unija ne bo propadla zaradi vsiljevanja jednoumlja, kot se je to zgodilo z Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Poudaril je, da obstaja težnja k prepričevanju ljudi, a če to ne gre lepo, se hitro preide na silo, da bi vsi mislili enako, kar je že videl. Izrazil je tudi istomišljenost s Ficom.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je ponovil, da Madžarska ne potrebuje dovoljenja EU za vodenje dialoga z Rusijo, kljub kritikam evropskih politikov, ki podpirajo vojno. Szijjártó je poudaril, da Madžarska ne potrebuje mandata EU za vodenje zunanje politike.

Madžarska družba MOL se pogaja o nakupu deleža v srbski naftni industriji NIS, ki je trenutno v ruski lasti. Srbija mora najti kupca za NIS, saj je pod ameriškimi sankcijami zaradi ruske lastnine. Te sankcije so ustavile dobavo surove nafte iz hrvaškega naftovoda JANAF.

Jadranski naftovod (Janaf) je izrazil prepričanje, da bo Naftna industrija Srbije (NIS) prejela licenco za nadaljevanje poslovanja od Urada za nadzor tujega premoženja Ministrstva za finance ZDA (OFAC). Neuradno naj bi State Department že izdal pozitivno mnenje. Istokrs.com poroča, da bo OFAC licenco podaljšal še danes.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Na seji vlade je Aleksandar Vučić predstavil najnovejše informacije o sankcijah proti NIS-u. Seja je bila posvečena Naftni industriji Srbije in odgovoru ameriškega OFAC na zahtevo NIS-a za izjemo od sankcij. Vučić je ponovil, da mora biti rešitev sprejeta v naslednjih sedmih dneh, in poudaril, da naftna industrija in rafinerija morata delovati. Kljub temu ne podpira nacionalizacije, vendar poziva k preučitvi vseh možnosti. Ruska agencija TASS je poročala, da je Vučić potrdil pripravljenost za nadaljevanje stikov z Rusijo.

Hrvaški premier Andrej Plenković je izrazil nezadovoljstvo nad »lažnim narativom« madžarskih oblasti in družbe MOL, da Janaf ne izpolnjuje obveznosti pri dobavi surove nafte. Plenković se je vprašal, zakaj ta narativ uživa »polovično podporo« Združenih držav Amerike.

Slovnaft je sporočil, da hrvaško podjetje Janaf ne more dobaviti dogovorjene količine nafte. Slovnaft upa, da bo Janaf kmalu našel rešitev za logistične težave in poudarja, da morajo vsa srednjeevropska podjetja prevzeti odgovornost za regijo.

Jadranski naftovod (Janaf) je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvaril 33,3 milijona evrov neto dobička, kar je 10,2 odstotka manj kot v istem obdobju lani. To je razvidno iz finančnega poročila, ki je bilo objavljeno v četrtek. Državno podjetje za transport nafte je kljub upadu dobička ohranilo stabilno poslovanje.

Slovaška rafinerija Slovnaft, ki je del madžarske skupine MOL, je obtožila hrvaškega operaterja naftovoda JANAF, da je nenadoma zmanjšal dobave nafte, kar naj bi ogrožalo prizadevanja srednjeevropskih držav za povečanje uvoza nafte iz virov, ki niso ruski. JANAF je te trditve označil za neresnične in neutemeljene.

Velike indijske rafinerije so prenehale sprejemati nova naročila ruske nafte po tem, ko so Združene države Amerike uvedle sankcije proti dvema največjima ruskima izvoznikoma surove nafte. Odločitev je bila sprejeta po pritisku administracije Donalda Trumpa in vpliva na trgovino z rusko nafto.

Hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je v Luxembourgu pozval svoje kolege iz Evropske unije, naj obiščejo Hrvaško in se na lastne oči prepričajo o zmogljivostih Jadranskega naftovoda (Janaf). Poudaril je, da so Evropski komisiji in drugim kolegom jasno predstavili, da so hrvaške kapacitete zadostne.

Madžarska energetska družba MOL je povečala izvoz nafte v Srbijo v imenu Naftne industrije Srbije (NIS), potem ko je hrvaški JANAF ustavil dobave zaradi ameriških sankcij. Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Szijjarto je na forumu "Ruski energetski teden" dejal, da MOL ne more samostojno v celoti zagotoviti količin, potrebnih za delovanje srbskega trga goriv, vendar si prizadeva povečati dobave, da bi pomagal Srbiji.

Madžarska energetska družba MOL je povečala izvoz nafte v Srbijo v imenu NIS, potem ko je hrvaški JANAF ustavil dobave zaradi ameriških sankcij. Sijarto je poudaril, da ne morejo vsega narediti sami, a storijo, kar je mogoče.

Ameriške sankcije proti srbski naftni družbi NIS so povzročile prekinitev sodelovanja s strani letalskih družb, kar bi lahko vodilo v podražitve letalskih kart. Hrvaški premier Andrej Plenković je izrazil prepričanje, da bo vprašanje sankcij, ki vključujejo prekinitev transporta nafte preko Jadranskega naftovoda (JANAF) do Pančeva, rešeno v prihodnjih mesecih. Madžarski MOL pa je obljubil povečano dobavo nafte Srbiji, da bi nadomestil izpad zaradi prekinjenih dobav iz Hrvaške.

Madžarska naftna družba MOL bo povečala dobavo nafte Srbiji, potem ko so Združene države uvedle sankcije Naftni industriji Srbije (NIS). Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je izjavil, da bo MOL okrepil svojo vlogo pri oskrbi Srbije s surovo nafto in gorivom. Hrvaška je prav tako reagirala na sankcije zaradi vključenosti JANAF-a.

Hrvaški premier Andrej Plenković je komentiral ameriške sankcije proti Srbiji in izjave srbskega predsednika Aleksandra Vučića glede morebitnega nakupa JANAF-a in HEP-a. Plenković je dejal, da je Vučić 'malo iskarikiral', ko je omenjal nakup omenjenih podjetij. Plenković je sodeloval na odprtju Mednarodne veteranske konference, ki jo organizirata hrvaško in ukrajinsko ministrstvo za veterane v soorganizaciji s hrvaškim ministrstvom za zunanje in evropske zadeve.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je izrazil zaskrbljenost glede odvisnosti držav od enega samega naftovoda, pri čemer je kot primer navedel Srbijo. Opozoril je, da lahko pride do velikih težav, če je država odvisna od enega samega vira nafte, še posebej, če ta prihaja iz Hrvaške. Szijjártó je ponudil pomoč Srbiji pri oskrbi z nafto, potem ko je hrvaški operater naftovoda JANAF napovedal prekinitev dobave nafte v Srbijo.

Hrvaška vlada je na seji obravnavala več pomembnih točk, med drugim tudi sklenitev pogodbe o javnem naročilu za projektiranje in izgradnjo Nacionalne otroške bolnišnice v Zagrebu. Premier Andrej Plenković je poudaril, da družba JANAF ni naprodaj in da ta tema sploh ni na mizi. Na dnevnem redu so bili tudi predlogi zakonov o mediaciji (EU) in kreditnih institucijah (EU).

Madžarska naftna družba MOL bo povečala dobavo nafte Srbiji po ameriških sankcijah Naftni industriji Srbije (NIS). Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Sijarto je sporočil, da se lahko Srbija zanese na Madžarsko. Hrvaška družba JANAF pa je izrazila zanimanje za nakup 20 do 25 odstotkov deleža v NIS-u od ruskih partnerjev, s katerimi že vrsto let uspešno sodelujejo. Hrvaški minister Ante Šušnjar je ob tem poudaril, da hrvaška elektroprivreda ni naprodaj.

Združene države Amerike so dokončno uvedle sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) zaradi ruskega lastništva. Sankcije, ki so jih ameriške oblasti v zadnjih mesecih večkrat preložile, v praksi pomenijo, da bo hrvaški Jadranski naftovod (Janaf) prekinil dobavo nafte NIS-u. Uvedba sankcij je povzročila težave tudi hrvaški naftni družbi Janaf. Srbija zagotavlja, da ima dovolj zalog nafte.

Predsednik Vučić je dejal, da so sankcije NIS-u slaba novica za Srbijo in napovedal nadaljevanje pogovorov z ZDA ter pričakuje odzive Moskve. Opozoril je, da bodo sankcije prizadele vse državljane. Beograd se mora odločiti, ali bo sprejel ekonomsko škodo ali pa razjezil Rusijo.

Jadranski naftovod (Janaf) je sporočil, da je prejel podaljšanje licence za transport nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 15. oktobra. Kljub temu v NIS še niso prejeli uradnega obvestila ameriškega Ministrstva za finance (OFAC) glede morebitnega novega odloga sankcij. Ni znano, ali je NIS prejel podaljšanje izjeme od sankcij, ki naj bi začele veljati.

Slovaški premier Robert Fico je na Evropskem jedrskem forumu (ENEF) v Bratislavi opozoril, da bi vključitev jedrskega goriva v načrt RePower EU lahko ogrozila energetsko varnost Slovaške. Prav tako je Fico pozval Evropo, naj pri uvozu energije 'sname protiruska očala' in poudaril, da je za stabilne, dostopne in okolju prijazne vire energije nujen razvoj jedrske energije.

Hrvaška vlada je na zaprti seji podaljšala mandat Stjepanu Adaniću kot predsedniku uprave Jadranskega naftovoda (Janaf). Nadzornemu odboru družbe je bil predlagan tudi Ivan Barbarić za člana uprave. Adanić je na čelu družbe od odstavitve prejšnjega predsednika uprave Dragana Kovačevića zaradi preiskave domnevnega podkupovanja.

Hrvaški Janaf je pridobil licenco, ki mu omogoča nadaljevanje izvajanja pogodbe o transportu surove nafte s srbsko Naftno industrijo Srbije (NIS) do 8. oktobra letos. S tem Janaf nadaljuje s transportom nafte za NIS v skladu z obstoječo pogodbo.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da lahko ena sama napaka sproži svetovni rat, in dodal, da Madžarska ne podpira članstva Ukrajine v Evropski uniji, ker bi to pomenilo vstop v vojno.

Predsednik SDP Hrvaške, Siniša Hajdaš Dončić, je kritiziral madžarskega premierja Viktorja Orbana, ker se ne želi odreči ruski nafti. Dončić je komentiral madžarske obtožbe glede cene tranzita nafte preko naftovoda Janaf, pri čemer je poudaril, da so Madžari v tem primeru popolnoma v zmoti. Izrazil je tudi mnenje, da je čas, da se podjetje Ina vrne v hrvaške roke.

Priprave na vrh Evropske unije, ki bo 1. oktobra, potekajo v znamenju naraščajočih napetosti, medtem ko Švedska krivi Rusijo za prelete dronov nad skandinavskimi letališči pred vrhom EU v Köbenhavnu. Švedski premier Ulf Kristersson je izrazil prepričanje, da je Rusija verjetno odgovorna za te aktivnosti, ki jih je označil kot poskus pošiljanja sporočila državam, ki podpirajo Ukrajino. Hkrati je nemški zunanji minister Johan Vadeful v Varšavi pozval NATO k hladnokrvnosti pri obrambi zračnega prostora, v katerega vse pogosteje vdirajo ruski droni in bojna letala, da bi se izognili eskalaciji spopada v Ukrajini.

Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je ponovil obtožbe, da Hrvaška izkorišča krizne razmere in zaračunava "vojno takso" na surovo nafto, ki se dobavlja Madžarski. Energetski strokovnjaki so te trditve demantirali in poudarili, da Madžarska trenutno sploh ne more porabiti količine nafte, ki jo Hrvaška dobavlja, ter da Madžarska s kritiko Hrvaške poskuša doseči prost pretok cenejše ruske nafte.

Med Madžarsko in Hrvaško je izbruhnil besedni spor, potem ko je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto Hrvaški očital, da izkorišča Madžarsko in vojne razmere pri tranzitu surove nafte prek Jadranskega naftovoda (Janaf). Szijjarto je hrvaško vlado obtožil vojnega dobičkarstva.

Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je v svojem govoru v New Yorku obtožil Hrvaško, da izkorišča krizne razmere in zaračunava vojno nadomestilo za nafto, ki jo dobavlja Madžarski. Szijjártó je dejal, da madžarska vlada ne bo dovolila, da bi pohlep Hrvaške po dobičku ogrozil rezultate zniževanja režijskih stroškov. Poleg tega je izjavil, da jadranski naftovod ni dovolj kvaliteten.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da po pogovorih z ameriškimi uradniki v New Yorku pričakuje pozitivno rešitev glede visokih ameriških carin na uvoz blaga iz Srbije. Minister za finance ZDA pa je odpovedal srečanje z Vučićem glede carin.

Estonija je uvedla sankcije predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, zaradi spodkopavanja suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter spodbujanja separatizma. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v državo za osebe, za katere obstajajo dokazi o vpletenosti v dejavnosti, ki kršijo mednarodno pravo. Sankcije so uvedli tudi proruski političarki iz Moldavije, Irini Vlah.

Med madžarskim MOL-om in hrvaškim Janafom so se pojavile napetosti glede zmogljivosti Jadranskega naftovoda (JANAF) za dobavo nafte Madžarski in Slovaški. MOL trdi, da naftovod ni sposoben zagotavljati zadostnih količin nafte dolgoročno, medtem ko Janaf te navedbe zavrača in jih označuje za manipulacije in opstrukcije. Obe družbi sta prejšnji teden opravili skupne preizkuse na naftovodu, vendar rezultati niso potrdili zadostne zmogljivosti.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je v Dubrovniku srečal z delegacijo ameriškega Kongresa in predstavniki Bele hiše, ki jo je vodil senator Lindsey Graham. Razpravljali so o strateškem pomenu JANAF-a, naložbah v evropsko obrambo in sodelovanju v okviru zveze NATO. Poudarili so nadaljnji razvoj partnerskih odnosov med Hrvaško in ZDA.

Jadranski naftovod (Janaf) je prejel dovoljenje Urada za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) za nadaljevanje transporta nafte za Naftno industrijo Srbije (NIS).

Finančno ministrstvo ZDA je že petič odložilo uvedbo sankcij proti srbski družbi Naftna industrija Srbije (NIS), katere večinski lastnik je ruski Gazprom Neft. Odločitev podjetju omogoča nadaljevanje dobav surove nafte prek jadranskega naftovoda (JANAF) na Hrvaškem, kar kaže na zapletene okoliščine in začasno izvzetje iz sankcij proti Gazpromu.

Jadranski naftovod (Janaf) je prejel podaljšanje dovoljenja za dobavo surove nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 27. avgusta. To je pomemben del prihodkov Janafa, ki je januarja lani sklenil pogodbo z NIS-om za transport 10 milijonov ton nafte do decembra 2026. Ameriško ministrstvo za finance je 10. januarja letos uvedlo sankcije proti energetskemu sektorju, kar je povzročilo potrebo po tovrstnem podaljšanju dovoljenja.

Jadranski naftovod (Janaf) je prejel podaljšanje dovoljenja za dobavo surove nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 27. avgusta. Ameriško ministrstvo za finance je 10. januarja uvedlo sankcije, kar je sprožilo potrebo po tovrstnih dovoljenjih za nadaljevanje sodelovanja med hrvaškim in srbskim podjetjem.