Srbija in Madžarska dosegli dogovor o povečanju srbskega deleža v družbi NIS

Srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović in madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Péter Szijjártó sta se v Beogradu sestala na ključnih pogovorih o energetski prihodnosti regije. Glavna tema srečanja je bila sklenitev morebitnega meddržavnega sporazuma, ki bi vključeval madžarski vstop v lastniško strukturo Naftne industrije Srbije (NIS), kjer ima trenutno večinski delež ruski Gazprom Neft. Sodelovanje med državama se v luči geopolitičnih sprememb in evropskih sankcij proti ruskim energetskim podjetjem močno poglablja. Pogovori so se osredotočili na zagotavljanje dolgoročne energetske varnosti in diverzifikacijo dobavnih poti, pri čemer Madžarska vidi priložnost za razširitev svojega vpliva na balkanskem energetskem trgu preko podjetja MOL. Poleg vprašanja lastništva NIS sta ministra razpravljala tudi o širših infrastrukturnih projektih, vključno s plinovodnimi povezavami in skupnimi investicijami v obnovljive vire energije. Dogovor bi lahko korenito spremenil energetsko pokrajino v Jugovzhodni Evropi in zmanjšal neposredno odvisnost Srbije od ruskega kapitala, hkrati pa okrepil strateško zavezništvo med Beogradom in Budimpešto.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z najvišjim vodstvom madžarske energetske skupine MOL, s katerim je razpravljal o možnosti nakupa Naftne industrije Srbije (NIS). Po navedbah srbskih medijev so pogovori zajemali vse vidike morebitnega sodelovanja, pri čemer je bila ključna tema reševanje zapletov z ameriškim Uradom za nadzor tujega premoženja (OFAC). Ta institucija nadzoruje izvajanje sankcij, kar neposredno vpliva na poslovanje podjetij, povezanih z ruskim kapitalom. Srečanje poudarja strateško prizadevanje Srbije za stabilizacijo energetskega sektorja in iskanje rešitev za lastniško strukturo NIS, kjer ima trenutno večinski delež ruski Gazprom Neft. Zaradi mednarodnih sankcij proti Rusiji se Srbija spopada z operativnimi težavami pri uvozu in predelavi nafte, zato bi vstop madžarskega partnerja lahko pomenil nujen umik izpod ruskega vpliva. Strani sta poudarili tudi pomen podpisa novega meddržavnega sporazuma med Srbijo in Madžarsko, ki bi formaliziral tesnejše energetsko zavezništvo. Dogovarjanja med Beogradom in Budimpešto odražajo širši geopolitični trend zbliževanja obeh držav, ki pod vodstvom Vučića in Viktorja Orbána krepita sodelovanje na področju infrastrukture in energetike. Čeprav podrobnosti o morebitni kupnini ali deležu niso bile razkrite, je nujnost reševanja težav z licenco OFAC nakazala, da so pritiski Zahoda na srbsko energetsko neodvisnost od Rusije vse močnejši. Prihodnji koraki bodo odvisni od uskladitve s pravnimi zahtevami Združenih držav Amerike in pripravljenosti Rusije na izstop iz lastništva.

Podpredsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dušan Nikezić je ministrico Dubravko Đedović Handanović pozval, naj pojasni, zakaj Srbija ne sodeluje v pogovorih o prodaji NIS-a in poudaril, da ministrica ni tiskovna predstavnica Gazproma in MOL-a.