Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Kristalina Georgieva je prispela v Kijev na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in drugimi visokimi predstavniki države. Obisk, ki je potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi, je bil namenjen pogovorom o nadaljnji finančni podpori Ukrajini v okviru obstoječih kreditnih programov. Poleg predsednika se je Georgieva sestala še s podpredsednico vlade in ministrico za gospodarstvo Julijo Sviridenko ter guvernerjem ukrajinske centralne banke Andrijem Pišnim. Delegacija MDS je preučila napredek Ukrajine pri izpolnjevanju pogojev za sprostitev naslednjih obrokov posojila v okviru štiriletnega programa v vrednosti 8,2 milijarde dolarjev. Finančna sredstva sklada so ključnega pomena za stabilnost ukrajinskega gospodarstva, ki se še naprej spopada s posledicami ruske agresije. MDS ocenjuje, da je Ukrajina dosegla določen napredek pri proračunskih reformah in zagotavljanju transparentnosti porabe donatorskih sredstev, dokončna potrditev nove tranše pa se pričakuje v prihodnjih tednih. Obisk ima tudi osebno noto za Georgievo, saj ima v Ukrajini družinske vezi, njen brat pa je med začetkom ruske invazije živel v Harkovu. Medtem ko uradni viri poudarjajo napredek pri pogajanjih, nekateri poročevalci opozarjajo na težave Ukrajine pri pravočasnem odplačevanju dolgov do sklada, kar bi lahko vplivalo na dolgoročno zaupanje mednarodnih kreditodajalcev. Kljub temu ostaja MDS eden glavnih stebrov zunanjega financiranja, ki Ukrajini omogoča delovanje osnovnih državnih funkcij v vojnih razmerah.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju z Denisom Šmihalom sporočil, da mu je predlagal položaj prvega podpredsednika vlade in ministra za energetiko. Razlog za to potezo naj bi bila okrepitev stabilnosti in obnove energetskega sistema po ruskih napadih. Predlog sledi posvetovanju s premierko Julijo Sviridenko.

ZDA povečujejo svojo prisotnost v "zahodni hemisferi" in zaostrujejo grožnje Venezueli. Ameriški predsednik je pozval venezuelskega predsednika Madura k odstopu. V Ukrajini je rusko obstreljevanje zahtevalo več žrtev, vključno z otrokom. Ukrajinski predsednik Zelenski je dejal, da so po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki pripravljeni dokumenti o varnostnih jamstvih in končanju vojne.

Ukrajina je od Evropske unije prejela 2,3 milijarde evrov šestega rednega tranše, je izjavila premierka Julija Sviridenko. Evropska komisija (EK) je v ukrajinski proračun nakazala šesti redni tranš v višini 2,3 milijarde evrov v okviru programa Ukraine Facility, so sporočili iz Ministrstva za finance.

Politolog Dmitrij Žuravljov meni, da bi poleg Volodimirja Zelenskega lahko bili potencialni kandidati za predsednika Ukrajine tudi premierka Julija Sviridenko in nekdanji vrhovni poveljnik oboroženih sil Valerij Zalužni. Spomnil je, da se v Ukrajini predsedniki zgodovinsko gledano redko obdržijo več kot en mandat, vendar ni izključil ponovne kandidature Zelenskega.

Ruski finančni minister Anton Siluanov je izjavil, da proračunske spodbude za gospodarstvo ne morejo biti neskončne, saj bi to povzročilo neravnovesje v financah. Meni, da pristop Ministrstva za finance omogoča prostor za znižanje ključne obrestne mere Centralne banke.

Ukrajino pretresa škandal, potem ko sta bila dva ministra suspendirana zaradi suma izginotja 100 milijonov dolarjev državnih sredstev. Premierka Julija Sviridenko je objavila novico o suspenzu ministrov za pravosodje in energetiko, kar je močno pretreslo predsednika Volodimirja Zelenskega. Dogajanje je sprožilo histerijo, bes in žalitve, kar kaže na resnost situacije.

Nekdanji vodja kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Andrej Jermak, naj bi po odstopu odšel na fronto. To je izjavil v intervjuju za New York Post po preiskavah.

Andrij Jermak, vodja kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je odstopil po preiskavi korupcije, ki je vključevala preiskavo njegovega doma. Zelenski je potrdil, da je Jermak odstopil in da bo preuredil predsedniški urad. Preiskava se je začela zaradi suma, da je Jermak zlorabil svoj položaj za pregon protikorupcijskih preiskovalcev. Njegov odstop predstavlja težavo za Zelenskega v času pogajanj z ZDA in Rusijo.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da Volodimir Zelenski ne bo mogel podpisati mirovnega sporazuma, ker je korupcija v njegovi vladi prevelika. Prav tako je dejal, da je Zelenski nelegitimen.

Timur Mindič, ki ga v Ukrajini označujejo za »denarnika« Volodimirja Zelenskega, je bil obtožen treh kaznivih dejanj in je v iskanju. Obtožbe vključujejo »legalizacijo premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem«, »ustanovitev kriminalne združbe« in »vmešavanje v dejavnosti državnih uradnikov«, poroča RIA Novosti s sklicevanjem na ukrajinske oblasti.

Po poročanju medijev naj bi Donald Trump zahteval od Volodimirja Zelenskega, da nemudoma sprejme ameriški mirovni načrt za Ukrajino. Ukrajinski poslanec Gončarenko je objavil, da načrt vsebuje 28 točk.

Ukrajinski predsednik Zelenski je sporočil, da je v ruskem zračnem napadu na Ternopil na zahodu Ukrajine umrlo najmanj devet ljudi. V napadu na Harkov je bilo ranjenih najmanj 46 ljudi. V Ternopolju je bila zadeta stanovanjska zgradba, nekaj ljudi je ostalo ujetih pod ruševinami. Po poročanju agencije Reuters je bilo v ruskem napadu na soliterje v Ternopolju ubitih deset ljudi, v Harkovu pa je bilo ranjenih več kot 30 ljudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi poskušal preusmeriti pozornost javnosti od krize v vladi in korupcijskega škandala z novo ofenzivo na fronti, poroča dopisnik televizije Die Welt iz Kijeva, Christoph Wanner. Zelenski naj bi načrtoval napad na Rusijo.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Ukrajinska vlada je napovedala preiskavo korupcije v državnih podjetjih, vključno z energetskimi podjetji. Ta poteza sledi korupcijskemu škandalu v energetskem sektorju. Premierka Julija Svyrydenko je potrdila začetek preiskave.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Zaradi velikega korupcijskega škandala v ukrajinskem energetskem sektorju sta na zahtevo predsednika Zelenskega odstopila minister za pravosodje in ministrica za energetiko. Nacionalni protikorupcijski urad Ukrajine (NABU) in Specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SAP) sta objavila operacijo "Midas" za odkrivanje korupcijske sheme v energetiki, kjer naj bi se razpravljalo o milijonskih podkupninah za zaščito energetskih objektov. Pred izbruhom škandala naj bi Ukrajino zapustil tudi Mindič, nekdanji poslovni partner Zelenskega. Čeprav ministrica za energetiko ni uradno osumljena, jo mediji označujejo za blisko osebo svojega predhodnika.

Ukrajinska ministra za energijo, Svitlana Hrynchuk, in pravosodje sta na zahtevo predsednika Zelenskega odstopila zaradi obsežnega korupcijskega škandala v energetskem sektorju. Preiskava korupcije se širi.

Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti izraelskima državljanoma Timurju Mindichu in Aleksandru Cukermanu zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Nemški kancler Fridrih Merc in Zelenski sta se pogovarjala o korupcijskem škandalu v energetskem sektorju Ukrajine. Nacionalno protikorupcijsko vijeće je sprožilo politični potres, minister za pravosodje German Galušenko in ministrica za energetiko Svitlana Grinčuk pa sta odstopila na zahtevo predsednika Zelenskega.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval odstop ministra za energetiko Svetlane Grinčuk in nekdanjega ministra za pravosodje Germana Galuščenka zaradi suma korupcije. Svetlana Grinčuk je nato podala odstopno izjavo. Odkrito je bilo, da je Grinčuk večkrat prenočevala pri Galuščenku. Poleg tega se je turški zunanji minister Hakan Fidan v Ankari sestal s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustemom Umerovim.

Ukrajinska ministrica za energijo Svitlana Hryntschuk je zaradi korupcijskega škandala v energetskem sektorju odstopila s položaja na zahtevo predsednika Zelenskega. Zanikala je kakršnokoli nepravilnost. Premierka Julija Sviridenko je sporočila, da je bil odpuščen tudi minister za pravosodje Herman Galuščenko.

Ukrajinski mediji so objavili imena osumljencev v obsežnem korupcijskem škandalu v energetiki, ki vključujejo nekdanjega podpredsednika vlade in visoke uslužbence podjetij v tem sektorju. Studio "Kvartal 95", znan po sodelovanju z Zelenskim, se je uradno distanciral od škandala, v katerega je vpleten solastnik Timur Mindič, ki je osumljen korupcije in je pobegnil iz države.

Ukrajinske oblasti za boj proti korupciji so izvedle obsežne racije v energetskem sektorju in razkrile korupcijsko shemo podkupovanja, vredno več kot 85 milijonov evrov, v državnem jedrskem podjetju Energoatom. Preiskava poteka tudi v zvezi z morebitno vpletenostjo prijatelja Volodimirja Zelenskega.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da se bo konflikt v Ukrajini podaljšal za najmanj dve leti, če bo Evropska unija Ukrajini predala zamrznjeno rusko premoženje. Fico je opozoril, da bi načrti EU za posojilo Ukrajini iz zamrznjenih ruskih sredstev lahko še dodatno podaljšali konflikt.

Ukrajinsko podjetje za jedrsko energijo je sporočilo, da obsežna preiskava korupcije v energetskem sektorju, ki se osredotoča na domnevne provizije v višini 100 milijonov dolarjev, ne vpliva na njegovo delovanje.

Nemški obrambni koncern Rheinmetall je podpisal pogodbo o dobavi protizračnih sistemov Skyranger 35 na šasiji tanka Leopard 1 Ukrajini. Vrednost posla je ocenjena na več deset milijonov evrov. Ruske sile pa so sporočile, da so uničile 1719 ukrajinskih dronov.

Ukrajinska delegacija, ki jo vodi premierka Julija Sviridenko, bo v začetku naslednjega tedna obiskala ZDA, da bi razpravljala o okrepitvi zračne obrambe, energetski varnosti, sankcijah proti Rusiji in zamrznjenem ruskem premoženju. Predsednik Zelenski je poudaril, da je cilj obiska pospešiti mirovni proces. Medtem je Rusija izvedla napade na ukrajinsko energetsko in železniško infrastrukturo, kar je Zelenski označil za poskus ustvarjanja 'kaosa', ponavljajoč taktike iz prejšnjih zim.

V ruskem napadu z droni na železniško postajo na severovzhodu Ukrajine je bilo ranjenih najmanj 30 ljudi, med njimi tudi otroci. Predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za barbarskega in poudaril, da so ruske sile vedele, da napadajo civiliste. V ločenem napadu na severu države je bilo poškodovanih tudi več energetskih objektov. Ukrajina je medtem v napadu z droni poškodovala večje objekte na ruskem ozemlju.

Finski predsednik Alexander Stubb je prispel v Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Med obiskom sta razpravljala o sodelovanju na področju varnosti in o sankcijah proti Rusiji. Stubba je spremljala soproga, obisk pa je bil napovedan s strani vodje ukrajinskega predsedniškega kabineta Andrija Jermaka.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v svojem govoru o stanju v Evropski uniji ni omenila Srbije, čeprav je bila ta država dan prej ena od tem v Evropskem parlamentu. Evroposlanci so izrazili stališče, da je nujna sprememba odnosa do režima Aleksandra Vučića. Lukas Furlas, predsedujoči Delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Srbijo, pa je izjavil, da vizija von der Leynove pomeni jasno evropsko pot za Srbijo.

Ruske sile so ciljale na civilno energetsko infrastrukturo v regiji Kijev, zaradi česar so se aktivirale protizračne obrambe. V avgustu so ruske sile načrtovale obsežno ofenzivo v smeri Pokrovsk-Mirnohrad, vendar so jo preložile. V napadu na vladno zgradbo v Kijevu je bila uporabljena raketa Iskander.

Evropski voditelji in portugalska vlada so obsodili ruski napad na Kijev, ki je prizadel sedež ukrajinske vlade. Po navedbah ukrajinskih zračnih sil je bil to največji ruski napad z droni od začetka invazije. Predsednica Evropske komisije je izrazila obžalovanje nad pokolom, evropski voditelji pa so pozvali k dodatnim sankcijam proti Rusiji.

Rusija je v največjem zračnem napadu doslej na Ukrajino izstrelila 810 dronov in raket, pri čemer je bil prvič zadet sedež ukrajinske vlade v Kijevu, kar je povzročilo požar. Napad je bil označen kot zločin in poskus podaljšanja vojne, poleg vladnih poslopij pa so bile zadete tudi stanovanjske zgradbe. Ukrajinska premierka Julija Sviridenko je objavila fotografije uničenega vladnega poslopja.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti novo fazo sankcij proti Rusiji, pri čemer je izrazil nezadovoljstvo nad stanjem vojne v Ukrajini po obsežnem ruskem zračnem napadu. Medtem je ameriški finančni minister Skot Besent napovedal, da so ZDA pripravljene povečati pritisk na Rusijo in sodelovati z evropskimi partnerji pri uvajanju dodatnih ukrepov.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni na Ukrajino, največji od začetka vojne. V napadu je bilo prvič zadeto tudi vladno poslopje v Kijevu. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obsodila ruske napade in dejala, da Rusija s tem zasmehuje diplomacijo.

Rusija je v nedeljo izvedla največji zračni napad na Ukrajino od začetka vojne, pri čemer je bilo ubitih najmanj dvoje ljudi, med njimi mati in otrok. Napad je povzročil požar v vladnem poslopju v Kijevu.

Rusija je ponoči izvedla silovit napad na Ukrajino z več kot 800 droni in raketami, kar predstavlja največji napad doslej. V Kijevu so bili ubiti trije ljudje, poškodovana pa je bila tudi stavba ukrajinske vlade. Ukrajina je za celotno državo izdala opozorilo pred zračnimi napadi.

Rusija je izvedla obsežen napad z več kot 800 droni in 13 raketami na Kijev, kar je največji napad z droni od začetka vojne. Napad je poškodoval vladno poslopje, pri čemer sta umrli najmanj dve osebi, 18 pa je bilo ranjenih. Evropski voditelji, vključno s portugalsko vlado, so obsodili napad in pozvali k dodatnim sankcijam proti Rusiji.

Slovaški premier Robert Fico se je v Užgorodu srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kmalu po Ficovem obisku pri ruskem predsedniku v Pekingu. Glavna tema pogovorov je bila energetska infrastruktura. Fico je napovedal skorajšnji konec vojne v Ukrajini, Zelenski pa je ponudil dobavo energentov Slovaški pod pogojem, da ne gre za ruske vire.

Ukrajina in ZDA sta v sredo izvedli prvo sejo upravnega odbora skupnega investicijskega sklada, ki je bil ustanovljen kot del sporazuma o mineralih z Washingtonom, je sporočila premierka Julija Sviridenko. Sviridenko je poročala o izvedbi prve seje upravnega odbora ameriško-ukrajinskega investicijskega sklada za obnovo.

Švicarska predsednica Karin Keller-Sutter se je v Bernu sestala z ukrajinsko premierko Julijo Svyrydenko, s katero sta razpravljali o mirovnem procesu in obnovi Ukrajine. Keller-Sutterjeva je izrazila pripravljenost Švice, da izkoristi svoj diplomatski vpliv za pospešitev miru v Ukrajini. Svyrydenko se je srečala tudi z Gabrielom Lüchingerjem, vodjo oddelka za mednarodno varnost, s katerim je govorila o ukrajinskih mirovnih prizadevanjih ter gospodarskem in trgovinskem sodelovanju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odlok o imenovanju Olge Stefanišine, nekdanje visoke ministrice, za novo ukrajinsko veleposlanico v Združenih državah Amerike. Zelenski je poudaril, da so odnosi z ZDA ključnega pomena za varnost Ukrajine.

Ukrajinska vlada je spremenila pravila o prečkanju državne meje med vojno. Premierka Julija Sviridenko je sporočila, da bodo lahko moški, stari od 18 do 22 let, zapustili državo. Po ruski invaziji Ukrajinci, stari od 18 do 60 let, niso imeli zakonite možnosti zapustiti državo.

V vzhodni Ukrajini je po ruskem obstreljevanju rudnikov v skupnosti Dobropillia v regiji Doneck ostalo ujetih 148 rudarjev. Ruski napad je prekinil oskrbo z električno energijo, kar je povzročilo blokado rudarjev pod zemljo, je sporočil sindikalni voditelj Mihailo Volinec.

Madžarski premier Viktor Orban je izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o naftovodu Družba označil za "izsiljevanje in grožnje" in dodal, da bodo imele "dolgoročne posledice". Tenzije med Madžarsko in Ukrajino se stopnjujejo. Hkrati pa je Sergej Sternenko, nekdanji vodja celice desničarskega sektorja v Odesi, Zelenskemu zagrozil s smrtjo, če se bo strinjal z umikom ukrajinskih enot.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je osvobodila štiri vasi v Donecki oblasti, medtem ko Rusija poroča o lastnih dobičkih. Ruski droni so napadli mesto Sumi in povzročili požare v stanovanjskih zgradbah. Izvedena je bila izmenjava vojnih ujetnikov. Zelenski je izjavil, da lahko Ukrajina sedaj izvaja napade globoko v rusko ozemlje brez odobritve ZDA. Plenković in Grlić Radman sta bila odlikovana za prispevek k suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Dubrovnik je ob dnevu neodvisnosti Ukrajine osvetlil Veliko Onofrijevo fontano v barvah ukrajinske zastave. Kurti je ponovil podporo Kosova Ukrajini.

Evropska unija bo Ukrajini namenila dodatnih 4,05 milijarde evrov finančne pomoči. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je solidarnost EU s to državo označila za neomajno. Informacijo o pomoči je pred tem potrdila tudi ukrajinska premierka Julija Sviridenko.

Poleg že izplačanih štirih milijard evrov pomoči s strani Evropske unije, je Ukrajina prejela dodatnih 4,05 milijarde evrov mednarodne pomoči, ki bo okrepila državni proračun in obnovo države, je sporočila ukrajinska premierka.