Izvršna direktorica MDS Kristalina Georgieva obiskala Kijev

Ukrajina je morala do 12. januarja Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS) nakazati približno 179,6 milijona ameriških dolarjev za poplačilo obveznosti iz naslova posojil. Znesek ustreza vrednosti 125.737.500 posebnih pravic črpanja (SDR), ki služijo kot obračunska enota sklada. Gre za redno servisiranje dolga v okviru programa razširjenega financiranja (EFF), po katerem je Kijev od leta 2023 prejel že 11,45 milijarde dolarjev. Skupne finančne obveznosti Ukrajine do MDS v letu 2024 bodo po napovedih presegle 2,8 milijarde dolarjev, vključno z obrestmi. Sklad ocenjuje, da bo država v prihodnjih letih potrebovala znatno zunanjo podporo, saj bi lahko primanjkljaj v ukrajinskem proračunu med letoma 2026 in 2029 dosegel do 136,5 milijarde dolarjev. Kljub trenutnim izplačilom je država že sprožila postopke za prestrukturiranje dolga v višini 2,6 milijarde dolarjev, ki je vezan na rast bruto domačega proizvoda. Strokovnjaki MDS opozarjajo na dolgoročno vzdržnost javnih financ, saj se pričakuje, da bodo znatna plačila potrebna tudi v obdobju po letu 2028. Program EFF, ki je vreden skupno 15,6 milijarde dolarjev, se zaključi leta 2027, vendar Kijev že razmišlja o novih oblikah podpore zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, ki so posledica trajajočih konfliktov in visokih obrambnih izdatkov.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba se je po daljšem obdobju brez stikov sestal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je opisal kot pomembno razbremenitev in ponovno vzpostavitev dialoga. Kuleba je v intervjuju poudaril, da je pomanjkanje komunikacije s predsednikom v zadnjem letu in pol ocenjeval kot napačno, srečanje pa naj bi omogočila nedavna razrešitev Andrija Jermaka s položaja vodje predsednikovega urada, s katerim je imel nekdanji minister zapletene odnose. Kuleba je ob tem dodal, da s predsednikom nista govorila o konkretnih novih funkcijah, temveč sta se dogovorila, da bo Zelenski razmislil o prihodnjih oblikah njunega sodelovanja. Poleg notranjepolitičnih vprašanj je Kuleba podal ostro oceno o geopolitični prihodnosti Ukrajine in odnosih z Evropsko unijo. Po njegovih besedah se mora država v prihodnjih desetletjih odločiti za jasno smer, saj meni, da bo Ukrajina bodisi postala članica Evropske unije bodisi bo ponovno postala del ruskega sveta. Čeprav je EU Kijevu za obdobje 2026–2027 odobrila 90 milijard evrov finančne pomoči, je Kuleba dejanje označil za kontroverzno, češ da si je unija s tem „streljala v koleno“, s čimer je aludiral na nestabilnost in notranje pritiske znotraj evropske povezave. Srečanje prihaja v času, ko se Ukrajina sooča s težkimi gospodarskimi razmerami in pritiski na mednarodni ravni glede nadaljnje podpore in pogojev za morebitna pogajanja. Kuleba je izrazil upanje, da bo obnovljeni dialog prispeval k večji enotnosti in moči ukrajinske ekipe v tem kritičnem obdobju, ko se v državi kopičijo vprašanja o avtoritarnosti vodenja in zunanjepolitični strategiji države.

Mednarodni denarni sklad (IMF) zahteva od Ukrajine devalvacijo grivne, da bi izboljšal finančno stabilnost države. Kljub temu se Narodna banka Ukrajine upira temu koraku zaradi strahu pred inflacijo in nezadovoljstvom javnosti. IMF meni, da bi nadzorovana devalvacija pomagala izboljšati finančni položaj države, vendar pa bi predlog lahko povzročil napetosti v Kijevu pred pogajanji o novem paketu posojil.