Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je odredil takojšnjo in temeljito preiskavo navedb o vdorih brezpilotnih letalnikov v zračni prostor Severne Koreje. Pjongjang trdi, da so južnokorejski droni kršili njihovo suverenost že septembra lani in ponovno v začetku tega tedna, kar je južnokorejsko obrambno ministrstvo sprva zavrnilo. Predsednik Lee je opozoril, da bi takšna dejanja, če se izkažejo za resnična, pomenila hud zločin, ki ogroža mir na Korejskem polotoku in nacionalno varnost. Kim Yo-jong, vplivna sestra severnokorejskega voditelja Kim Jong-una, je v uradni izjavi zahtevala podrobno pojasnilo Seula glede incidentov. Severnokorejska tiskovna agencija KCNA je poročala, da je njihova vojska 4. januarja sestrelila dron, ki naj bi priletel z območja Ganghwa v Južni Koreji in strmoglavil v obmejnem mestu Kaesong. Po njihovih trditvah je bila naprava opremljena z nadzorno opremo, kar dodatno zaostruje napetosti med državama. Preiskava se bo osredotočila tudi na možnost, da so drone upravljali posamezniki ali zasebne skupine brez vednosti države. Medtem ko Seul zanika uporabo vojaških modelov, ki bi ustrezali najdenim razbitinam, predsednik Lee vztraja pri vključitvi vojske in policije v postopek ugotavljanja dejstev, da bi preprečili morebitne nadaljnje provokacije in destabilizacijo regije.

Severnokorejska državna tiskovna agencija KCNA je poročala, da je Južna Koreja 4. januarja ponovno kršila suverenost države s pošiljanjem brezpilotnih letalnikov v severnokorejski zračni prostor. Po navedbah Pjongjanga so odkrili razbitine letalnika, elektronske komponente in posnetke zgradb, ki naj bi jih naprava posnela pred strmoglavljenjem. Tiskovni predstavnik generalštaba severnokorejske ljudske vojske je opozoril, da se mora Seul pripraviti na posledice teh dejanj. Južnokorejski obrambni minister je v odzivu na obtožbe zavrnil vpletenost vojske v domnevni incident in dejal, da gre za poskuse preusmerjanja pozornosti od notranjepolitičnih težav. Pjongjang vztraja, da so bili isti akterji odgovorni že za vdore nad prestolnico oktobra 2024. Napetosti na polotoku ostajajo na visoki ravni, saj Severna Koreja takšne vdore interpretira kot neposredno vojaško provokacijo. Incident predstavlja nadaljevanje zaostrovanja odnosov med sosednjima državama v novem letu. Severnokorejski organi so objavili fotografije domnevnih ostankov južnokorejske tehnologije, s čimer želijo mednarodni javnosti dokazati agresivne namere Seula. Analitiki ocenjujejo, da gre za del širše strategije stopnjevanja pritiska na južno sosedo.

Sestra severnokorejskega voditelja Kim Jong-una je pozvala Seul k podrobni razlagi nedavnih vdorov dronov, pri čemer je trdila, da južnokorejski droni očitno kršijo suverenost Severne Koreje. Južnokorejsko obrambno ministrstvo je zanikalo, da bi njihova vojska uporabljala model drona, ki ga je Severna Koreja sestrelila. Predsednik Lee Jae Myung je odredil takojšnjo preiskavo domnevnih vdorov in opozoril, da bi takšna dejanja pomenila "resen zločin", ki ogroža mir na Korejskem polotoku.

Kim Džong Un je v pismu Vladimirju Putinu obljubil trajno in brezpogojno podporo vsem njegovim politikam in odločitvam. Severna Koreja nadaljuje z vojaško in strateško podporo Rusiji.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je nadzoroval izstrelitev naprednih hipersoničnih raket, kar so državni mediji utemeljili kot nujen odgovor na zaostrene geopolitične razmere in nedavne mednarodne dogodke. Preizkus, ki se je odvil v nedeljo, predstavlja prvo severnokorejsko raketno dejavnost v letu 2026. Pjongjang je ob tem uporabo novega orožja neposredno povezal z ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike pridržale predsednika Nicolasa Madura. Severnokorejsko zunanje ministrstvo je dejanje Washingtona označilo za brutalno kršitev suverenosti in dokaz o brezobzirnosti ameriške politike. Kim Džong Un je poudaril, da je bil dosežen znaten napredek pri pripravi jedrskih sil na dejanske vojaške operacije. Po poročanju uradne tiskovne agencije KCNA je cilj teh dejavnosti vzpostavitev visokorazvite jedrske sile za odvračanje, ki bi preprečila morebitne poskuse strmoglavljenja režima, podobne tistim v Latinski Ameriki. Hipersonični sistem, ki so ga prvič testirali oktobra lani, velja za ključen del severnokorejske vojaške modernizacije. Pjongjang že desetletja trdi, da so njegovi oboroževalni programi izključno obrambne narave, namenjeni zaščiti pred ameriško agresijo.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je nadzoroval izstrelitev naprednih hipersoničnih raket, kar so državni mediji označili za odgovor na trenutno zaostreno geopolitično krizo. Preizkus, ki se je zgodil v nedeljo, predstavlja prvi tovrstni vojaški manever Pjongjanga v letu 2026. Kim Jong Un je ob tem poudaril, da so mednarodni dogodki in kompleksne razmere jasno pokazali nujnost krepitve vojaške moči države, kar strokovnjaki razumejo kot neposreden odziv na nedavno ameriško operacijo v Venezueli. Pjongjang je Washington obtožil, da si s tovrstnimi akcijami, kot je bila aretacija Nicolása Madura, prizadeva za strmoglavljenje tujih vlad, kar Severna Koreja vidi kot grožnjo lastni suverenosti. Po navedbah uradne tiskovne agencije KCNA je država dosegla pomemben napredek pri pripravi svojih jedrskih sil na morebitno realno vojno. Namen testiranja novega orožja je vzpostavitev visoko razvite jedrske odračalne sile, ki bi preprečila podobne tuje posege v severnokorejsko politično ureditev.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je v nedeljo osebno nadzoroval vojaško vajo s hipersoničnimi raketami, ki so bile izstreljene iz okrožja Ryokpho v Pjongjangu. Po poročanju državne tiskovne agencije KCNA so rakete preletele razdaljo 1000 kilometrov v smeri severovzhoda in uspešno zadele tarče ob vzhodni obali države. Kim je ob tem poudaril nujnost krepitve jedrskega odstraševanja in priprave sil na dejanske vojne razmere, kar je utemeljil s trenutno geopolitično krizo ter zapletenimi razmerami v mednarodni skupnosti. Preizkus se je odvil v času povečanih napetosti, saj je Pjongjang pred tem ostro obsodil ameriške napade na Venezuelo in jih označil za kršitev suverenosti te države. Istočasno se je predsednik Južne Koreje Lee Jae Myung v Pekingu mudil na uradnem državniškem obisku pri kitajskem predsedniku. Tovrstno stopnjevanje raketnih dejavnosti v regiji nadaljuje trend kaže razkazovanja moči, s katerim želi Severna Koreja v mednarodnem okolju potrditi svojo praktično jedrsko moč in odzivnost svojih raketnih sil na zunanje pritiske. Dogodek je neposredno povezan s predhodnimi preizkusi, vključno z decembrsko izstrelitvijo križarskih raket, kar kaže na sistematičen razvoj njihovega arzenala.

Severna Koreja je pod osebnim nadzorom voditelja Kim Jong-una izvedla preizkusno izstrelitev hipersonične rakete, kar predstavlja prvo tovrstno vojaško aktivnost Pjongjanga v letu 2026. Kot je poročala državna tiskovna agencija KCNA, so raketo izstrelili iz okrožja Ryokpo v prestolnici Pjongjang proti Japonskemu morju. Po uradnih navedbah je izstrelki uspešno zadel tarčo, ki je bila oddaljena 1000 kilometrov od mesta izstrelitve, s čimer so preverili pripravljenost in operativne zmogljivosti oborožitvenega sistema. Kim Jong-un je ob tem poudaril, da je bil preizkus nujen za vzdrževanje jedrskega odstraševanja v luči naraščajočih geopolitičnih kriz in mednarodnih razmer. Namen vojaške vaje je bila tudi praktična usposobitev raketnih enot za izvajanje bojnih nalog. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, ko so sosednje države in Združene države Amerike pozorno spremljale premike severnokorejske vojske, ki kljub mednarodnim sankcijam nadaljuje z razvojem napredne raketne tehnologije.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v smeri vzhodnih voda, le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika v Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po krepitvi jedrskega odvračanja države. Južnokorejski Urad za nacionalno varnost je pozval Severno Korejo, naj ustavi provokacije po izstrelitvi raket v Vzhodno morje.

Severnokorejska tiskovna agencija KCNA je poročala, da je Severna Koreja 4. januarja 2024 izvedla preizkus hiperzvočnih raket.

Severna Koreja je v nedeljo proti morju ob svoji vzhodni obali izstrelila balistično raketo, kar je potrdil združeni poveljnik sil Južne Koreje. Vojaška aktivnost Pjongjanga se je zvrstila v času povečanih napetosti v regiji, incident pa je ponovno vzbudil pozornost mednarodne javnosti glede varnostnih razmer na Korejskem polotoku. Po poročanju severnokorejske tiskovne agencije KCNA je voditelj Kim Jong-un pred tem obiskal vojaško tovarno, kjer je opravil pregled proizvodnje taktičnega vodenega orožja. Ta poteza kaže na nadaljevanje krepitve severnokorejskega oboroževalnega programa in pripravljenosti njihove vojske. Izstrelitev predstavlja del širšega vzorca vojaških provokacij, ki jih Pjongjang uporablja za izkazovanje moči in odzivanje na skupne vojaške vaje sosednjih držav in Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da tovrstni preizkusi služijo tako tehničnemu izpopolnjevanju raketne tehnologije kot tudi doseganju političnih ciljev na mednarodnem prizorišču. Južnokorejska vojska ostaja v stanju visoke pripravljenosti in v sodelovanju z zavezniki podrobno analizira parametre zadnjega poleta rakete.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je Trump izjavil, da ZDA 'gospodarijo' v Venezueli, in omenil možnost vojaške akcije proti Kolumbiji. Delcy Rodriguez, začasna predsednica Venezuele, je spremenila svoje stališče in izrazila pripravljenost za sodelovanje z ZDA. Kolumbija je zaradi strahu pred nemiri okrepila vojaško prisotnost na meji z Venezuelo. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti ameriške aretacije Madura. Lin Jianfeng, član izvršnega sveta Hongkonga, je izrazil zaskrbljenost, da bi aretacija Madura in napadi v Venezueli lahko povzročili rast cen nafte in vplivali na uvoz in izvoz Hongkonga.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je obiskal palačo sonca Kumsusan, kjer sta pokopana njegov oče in dedek. Pri tem sta ga spremljali soproga Li Sol Čžu in hči Kim Džu E, kar je po poročanju tiskovne agencije KCNA prvi obisk hčerke v tem državnem mavzoleju. Dogodek je pritegnil pozornost mednarodnih analitikov, ki Kim Džu E vse pogosteje označujejo za morebitno naslednico na čelu države. Prisotnost mlade hčerke na tako pomembnem državnem in simbolnem mestu utrjuje ugibanja o prihodnosti dinastije Kim. Obisk mavzoleja velja za eno najpomembnejših protokolarnih dejanj v Severni Koreji, s katerim voditelj potrjuje svojo legitimnost in spoštovanje do predhodnikov. Tokratna javna izpostavljenost družine v politično nabitem okolju nakazuje na premišljeno strategijo utrjevanja podobe stabilnega režima.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svojem novoletnem nagovoru pohvalil vojaške enote, ki se trenutno borijo v tujini, pri čemer je po vsem videzu mislil na ukrajinsko bojišče. Kot je poročala državna tiskovna agencija KCNA, je Kim v sporočilu izpostavil neomajno zavezništvo med Severno Korejo in Rusijo. Gre za prvo neposredno javno priznanje prisotnosti njegovih sil na tujem ozemlju, čeprav države niso izrecno poimenovali. Analitiki ocenjujejo, da te izjave utrjujejo strateško partnerstvo s Kremljem, ki vključuje napotitev tisočev vojakov za podporo ruskim operacijam. Kimova retorika nakazuje na poglobitev vojaškega sodelovanja, ki bi lahko imelo dolgoročne posledice za varnostno arhitekturo tako v vzhodni Aziji kot v Evropi. Severna Koreja s tem dejanjem išče politično podporo in tehnološko pomoč Moskve v zameno za človeške vire in strelivo.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je ob novem letu poslal čestitko vojakom in častnikom Korejske ljudske armade, ki so nameščeni v Ruski federaciji. V svojem nagovoru, ki ga je objavila državna tiskovna agencija KCNA, je izpostavil njihovo vlogo pri krepitvi zavezništva in prijateljskih odnosov med Pjongjangom in Moskvo. Po njegovih besedah prizadevanja vojakov na tujem prispevajo k trdnejšim vezem med državama, kar potrjuje globoko strateško partnerstvo. Kim je v sporočilu nagovoril pripadnike vojske, ki po navedbah tujih obveščevalnih služb sodelujejo v vojaških operacijah na strani Rusije. Poudaril je pomen njihove službe za nacionalne interese in utrjevanje mednarodnega položaja Severne Koreje v okviru trenutnih globalnih varnostnih razmer. Čestitka prihaja v času okrepljenega vojaškega sodelovanja med državama, ki vzbuja skrbi v mednarodni skupnosti.

Severna Koreja je pod vodstvom Kim Džong Una izvedla preizkus strateških manevrirnih raket dolgega dosega, kar predstavlja nov korak v krepitvi njenih jedrskih zmogljivosti. Po navedbah severnokorejske tiskovne agencije KCNA so vaje potekale 28. decembra v Zahodnem morju, njihov namen pa je bil preveriti sposobnost za protinapad in delovanje strateških enot. Severnokorejski voditelj je ob tem poudaril pomen teh sistemov za odvračanje morebitnih sovražnih groženj. Poleg raketnih preizkusov je Pjongjang javnosti pokazal tudi napredek pri gradnji svoje prve podmornice na jedrski pogon. Razvoj tovrstnega plovila bi Severni Koreji omogočil večjo mobilnost in prikritost pri morebitni uporabi jedrskega orožja. Ta dejanja so neposredno povezana s preteklimi ukazi Kim Džong Una o pospešitvi proizvodnje orožja in širitvi vojaškega arzenala, kar dodatno zaostruje varnostne razmere na Korejskem polotoku in povečuje napetosti z Združenimi državami Amerike ter Južno Korejo.

Kim Jong-un je osebno nadzoroval izstrelitev novih strateških križarskih raket dolgega dosega, kar po mnenju medijev zaostruje napetosti glede širitve jedrskega programa Pjongjanga. Kim je izjavil, da bo Severna Koreja še naprej posvečala vse svoje napore razvoju jedrske bojne sile.

Kim Čen Un je odredil svojim uradnikom, naj pospešijo proizvodnjo raket in artilerijskih izstrelkov ter zgradijo več tovarn za doseganje tega cilja. Poudaril je, da je sektor proizvodnje raket in izstrelkov izjemnega pomena za krepitev vojnega odvračanja.

Kim Jong Un je nadziral preizkus novega tipa protiletalske rakete dolgega dosega. Obiskal je tudi obrat, kjer poteka gradnja jedrske podmornice in opozoril, da načrti Južne Koreje za jedrsko podmornico ogrožajo stabilnost. Obenem je kritiziral ZDA in Južno Korejo zaradi njunih groženj.

Severna Koreja je kritična do prizadevanj Japonske za pridobitev jedrskega orožja. Po poročilih državnih medijev KCNA je Severna Koreja izrazila zaskrbljenost, da Japonska odkrito izraža namen posedovanja jedrskega orožja. Severna Koreja svari, da bi lahko človeštvo doživelo veliko katastrofo, če bi Japonska razvila jedrsko orožje, in poudarja, da je treba jedrske ambicije Japonske za vsako ceno preprečiti.

Združene države Amerike so uradno podprle načrt Južne Koreje o izgradnji jedrskih podmornic in izrazile podporo prizadevanjem Seula za pridobitev pravic do bogatenja urana in predelave izrabljenega jedrskega goriva. Državi sta tudi sklenili dogovore o trgovini in varnosti, ki vključujejo sodelovanje na področjih ladjedelništva, umetne inteligence in jedrske industrije.

Severna Koreja je ostro kritizirala administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi uvedbe novih sankcij in napovedala ustrezen odgovor. Državna tiskovna agencija KCNA je poročala o tem odzivu, ki nakazuje na zaostrovanje odnosov med državama.

Severna Koreja je obsodila najnovejše sankcije Združenih držav Amerike, ki ciljajo na kibernetske zločine, za katere ZDA trdijo, da pomagajo financirati severnokorejski program orožja.

Kim Yong Nam, ki je več kot 20 let opravljal častno funkcijo predsednika Vrhovne skupščine v Severni Koreji, je umrl v starosti 97 let.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je pregledal bojne zmogljivosti specialne enote Korejske ljudske armade in izdal navodila za njen razvoj. Obiskal je sedež 11. korpusa vojske in si ogledal urjenje. Kim je poudaril potrebo po izboljšanju vojaških zmogljivosti države, o čemer bo razpravljala vladajoča stranka.

Donald Trump je prispel v Južno Korejo, kjer so ga sprejeli s pesmijo. Med obiskom je dosegel trgovinski dogovor z Južno Korejo na robu vrha APEC v Gjongdžuju. Trump je poudaril pomen sodelovanja z južnokorejskimi voditelji in napovedal prizadevanja za zmanjšanje napetosti med Severno in Južno Korejo.

Med obiskom v Južni Koreji je Trump izpostavil korejsko-ameriško partnerstvo pri oživljanju ameriške ladjedelništva, pri čemer je Hanwha Philly Shipyard označil za ključnega igralca. Poročali so tudi, da bi lahko bil v Južni Koreji dokončan dogovor o ameriškem lastništvu TikToka. Med vrhom v Gyeongjuju je bila Trumpu v čast pripravljena posebna pojedina s korejsko kulinariko in kulturo. Trump pa je med srečanjem APEC pozabil na Armenijo, ko je govoril o mirovnih sporazumih.

Severna Koreja je potrdila, da je izstrelila manevrirne rakete zemlja-morje v svoje zahodne vode. Po navedbah uradne korejske tiskovne agencije so rakete letele več kot dve uri, preden so natančno zadele cilje.

Kitajsko zunanje ministrstvo je uradno potrdilo srečanje med predsednikom Xijem Jinpingom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki bo potekalo v Južni Koreji na robu vrha Foruma za gospodarsko sodelovanje Azije in Pacifika (APEC). Pričakuje se, da bosta voditelja razpravljala o trgovinskih odnosih, vključno s tarifami in izvozom redkih zemelj, pa tudi o vprašanjih, kot so Tajvan in Ukrajina. Kitajska je ZDA obtožila 'trgovinskega nadlegovanja' in pozvala k medsebojnemu spoštovanju.

Severna Koreja je ob Trumpovem obisku Južne Koreje izstrelila več pomorskih manevrirnih raket. Južna Koreja je Trumpa sprejela z repliko zlate krone in mu podelila najvišje državno odlikovanje, "Veliki red Mugunghwa". Med obiskom v Južni Koreji je Trump iskal 350 milijard dolarjev investicij, medtem ko se je v preteklosti na Japonskem zavezal za 490 milijard dolarjev.

Ukrajina je sporočila, da je Rusija predala trupla 1000 ukrajinskih vojakov s pomočjo Mednarodnega komiteja Rdečega križa. Donald Trump je napovedal pomembno izjavo o vojni v Ukrajini.

Severna Koreja je izstrelila balistično raketo v smeri Japonskega morja, poročajo južnokorejski viri. Izstrelitev je potrdilo južnokorejsko tiskovno agencijo Yonhap.

Kitajski predsednik Xi Jinping je severnokorejskemu voditelju Kim Jong-unu sporočil, da je Kitajska pripravljena okrepiti strateško sodelovanje v mednarodnih in regionalnih zadevah. Kitajska je izrazila pripravljenost za razvoj odnosov s Severno Korejo, da bi okrepila strateško sodelovanje v mednarodnih in regionalnih zadevah. Xi Jinping je poudaril, da sta Kitajska in Severna Koreja 'dobri sosedi, dobri prijatelji'.

Severna Koreja je na vojaški paradi v Pjongjangu, ob 80. obletnici vladajoče Delavske stranke, predstavila novo medcelinsko balistično raketo, ki jo je severnokorejska tiskovna agencija KCNA označila za "najmočnejši jedrski strateški oborožitveni sistem". Voditelj Kim Džong Un je na paradi razkazal vojaško moč in arzenal orožja tudi tujim gostom.

Severna Koreja je med vojaško parado v Pjongjangu ob 80. obletnici ustanovitve Delavske stranke predstavila novo medcelinsko balistično raketo Hwasong-20, ki jo KCNA opisuje kot najmočnejši jedrski strateški orožni sistem države. Raketa še ni bila testirana.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je ukazal, da se vsi viri namenijo podpori jedrskemu programu države, z namenom "izoštrenja jedrskega ščita in meča". Agencija KCNA poroča, da je cilj zaščita nacionalne suverenosti in varnosti.

Severna Koreja je v ponedeljek uradno razglasila svoj status jedrske sile za 'nepovraten' in ga zapisala v zakon. S tem je zavrnila pozive Združenih držav k denuklearizaciji, ki jih vidi kot sovražne provokacije. Država je ZDA obtožila 'anahrronističnih' zahtev, medtem ko je njena stalna misija pri Združenih narodih poudarila, da je ta položaj nespremenljiv. Severna Koreja se bo 'odločno uprla in zavrnila vsak poskus spremembe trenutnega statusa Demokratične ljudske republike Koreje'.

Severna Koreja je sporočila, da je njen status države z jedrskim orožjem trajno zapisan v zakonodaji in nepreklicen. Obsodila je Združene države Amerike zaradi zahtev po denuklearizaciji in poudarila, da bo odločno nasprotovala vsem poskusom spremembe trenutnega stanja države.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je nadzoroval končni preizkus motorja na trdo gorivo za medcelinske balistične rakete (ICBM). Državni mediji so poročali, da je Kim s pomočjo daljnogleda opazoval plamen med preizkusom motorja.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un se je po šestih letih in osmih mesecih ponovno mudil na Kitajskem, kjer se je udeležil vojaške parade. Državna televizija Severne Koreje je predvajala 50-minutni dokumentarec o njegovem obisku, ki je izpostavil dvostranske pogovore z Vladimirjem Putinom in Xi Jinpingom, domačim gledalcem pa ponudil redek vpogled v napredno orožje Pekinga. Južnokorejski minister za združitev je izrazil možnost, da je Kim Jong Un pogojeval svoj obisk s tem, da Kitajska ne omenja denuklearizacije. Medtem pa viri znotraj Severne Koreje poročajo, da obisk označuje uvod v čistke, usmerjene v sodne, varnostne in tuje trgovinske uradnike.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu izrazil "nepokolebljivo" voljo za stalni razvoj odnosov med državama, ne glede na mednarodne okoliščine. Xi Jinping je zagotovil, da bo kitajska predanost razvoju odnosov ostala nespremenjena, Severna Koreja pa bo vedno podpirala prizadevanja Kitajske za obrambo svoje suverenosti.

Kitajska je gostila vrh voditeljev Xija Jinpinga, Vladimirja Putina in Kim Jong-una ob 80. obletnici konca kitajsko-japonske vojne. Voditelji so se udeležili vojaške parade na Trgu nebeškega miru, s čimer je Kitajska pokazala svojo vojaško moč. Zahod je zaradi tega srečanja izrazil zaskrbljenost.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un in ruski predsednik Vladimir Putin se bosta udeležila vojaške parade na Kitajskem v začetku septembra ob obletnici konca druge svetovne vojne. To bo eden redkih Kimovih obiskov v tujini.

Severnokorejski voditelj Kim Džong-un je nadziral testiranje dveh novih protiletalskih raket, namenjenih hitremu prestrezanju zračnih groženj. Testiranje je potrdila državna tiskovna agencija KCNA, vendar niso specificirali tipa raket ali lokacije dogodka. Dogodek nakazuje na nadaljnjo širitev vojaških zmogljivosti Severne Koreje.

Ukrajinski napad na ruski naftovod "Družba" je prekinil dobavo nafte Madžarski in Slovaški za najmanj pet dni. Incident je sprožil ostre izjave med zunanjima ministroma Poljske in Madžarske, pri čemer je Madžarska, zaveznica Putina, ostala brez ruske nafte.

Belorusija ocenjuje možnosti za povečanje domače proizvodnje raket, vključno z možnostjo opremljanja raketnih sistemov Polonez z jedrskimi bojnimi glavami, je izjavil visoki beloruski varnostni uradnik.

Kim Yo Jong, sestra severnokorejskega voditelja Kim Džong Una, je ponovila, da Severna Koreja Južne Koreje ne bo nikoli obravnavala kot partnerja za diplomacijo in je južnokorejska mirovna prizadevanja označila za 'zavajajoča'.

Severna Koreja je jasno sporočila Združenim državam Amerike, da morajo sprejeti dejstvo, da je država razvila jedrsko orožje, in da noben prihodnji dialog ne bo privedel do konca severnokorejskega jedrskega programa. Sestra Kim Džong Una je poudarila, da mora Donald Trump priznati spremembe, ki so se zgodile od prejšnjih srečanj, saj se Severna Koreja ne bo strinjala z nobenimi pogovori, katerih cilj bi bil opustitev jedrskega programa. Državna tiskovna agencija KCNA je poročala, da ZDA morajo pristati na novo realnost.

Severna Koreja je v torek sporočila, da morajo Združene države Amerike sprejeti spremenjeno resničnost po preteklih vrhunskih srečanjih med državama. Državni mediji KCNA so poročali, da noben prihodnji dialog ne bo končal severnokorejskega jedrskega programa.

Severna Koreja je izjavila, da želja Združenih držav Amerike po dialogu z njo ostaja zgolj 'upanje', dokler Washington ne bo sprejel dejstva, da se je realnost spremenila po preteklih vrhunskih srečanjih. Kljub temu je Bela hiša sporočila, da ameriški predsednik Donald Trump ostaja odprt za sodelovanje s severnokorejskim vodjo Kim Jong-unom, da bi se v celoti končal severnokorejski jedrski program. Sestra Kim Jong Una je dodala, da odnos s Trumpom ni slab, vendar je poudarila potrebo po sprejetju spremenjenih razmer.