Na ponovljeni javni poziv predsednice republike Nataše Pirc Musar za položaj predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je v predpisanem roku prispelo pet kandidatur. Med prijavljenimi kandidati je svojo kandidaturo javno potrdila Katarina Bervar Sternad, sicer nekdanja direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Postopek izbire se sedaj seli na kandidacijsko komisijo, ki mora v 30 dneh, najpozneje do 4. februarja, opraviti pregled vlog in predsednici republike posredovati seznam kandidatov, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje, skupaj z obrazloženim mnenjem o njihovi primernosti. Predsednica republike se je za ponovitev razpisa odločila z namenom pridobitve širšega nabora strokovnih in neodvisnih kandidatov, saj prvotni postopek, ki se je začel septembra lani, ni prinesel končnega imenovanja. Nataša Pirc Musar mora novega vodjo organa, ki bdi nad integriteto javnega sektorja, imenovati najkasneje do 25. februarja. Izbira novega vodstva je ključna za nadaljnje delovanje institucije po izteku mandata trenutnemu predsedniku Robertu Šumiju.

Indonezijska Komisija za izkoreninjanje korupcije (KPK) preiskuje, kdo je odredil brisanje elektronskih sporočil v primeru domnevne podkupnine, v katerega je vpleten župan Bekasija Ade Kuswara. KPK je razkrila, da so bile komunikacije izbrisane. Med preiskavo so zasegli 49 dokumentov in 5 elektronskih dokazov iz prostorov vlade Bekasi.

Seja komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, na kateri bi morali obravnavati sume korupcije v Mestni občini Ljubljana, ni bila sklepčna. Po besedah Vrtovca so poslanske skupine koalicije bojkotirale sejo o boju proti korupciji.

Indonezijsko vrhovno tožilstvo je odstavilo tri uradnike tožilstva v Hulu Sungai Utara, potem ko jih je KPK aretiral zaradi korupcije. Vodja oddelka za civilne in upravne zadeve, Tri Taruna Fariadi, je po aretaciji pobegnil, a se je kasneje predal KPK. Zanikal je, da bi med aretacijo zbil uradnika KPK. Vrhovno tožilstvo je obljubilo pomoč KPK pri iskanju Fariadija.

Komisija za izkoreninjanje korupcije (KPK) je aretirala župana Bekasi Adeja Kuswaro Kunanga v operaciji OTT. Ade Kuswara je župan Bekasi v obdobju 2025–2030. Vrednost njegovega premoženja je 79 milijard rupij, ima 30 zemljišč in luksuzne avtomobile. V času pisanja poročila je bil še vedno v intenzivni preiskavi.

Hrvaški minister za obrambo Ivan Anušić in predsednik uprave Končarja Gordan Kolak sta podpisala okvirni sporazum o nabavi štirih protidronskih sistemov za zaščito kritične vojaške infrastrukture. Vrednost posla je 125 milijonov evrov brez DDV. Anušić je izjavil, da bi preprečili padec drona v Zagrebu, če bi imeli te sisteme že prej.

Komisija za izkoreninjanje korupcije (KPK) je ponovno poklicala nekdanjega ministra za vero Yaquta Cholila Qoumasa, znanega kot Gus Yaqut, da bi ga zaslišala kot pričo v primeru domnevne korupcije pri določanju kvot in organizaciji romanja hadž v letih 2023 in 2024. Zaslišanje je potekalo v zgradbi KPK v Džakarti.

Komisija za izkoreninjanje korupcije (KPK) je v zvezi s primerom korupcije pri nabavi blaga v Lampung Tengah aretirala župana Ardita Wijaya in še štiri druge osebe, med njimi tudi brata župana in člana DPRD Lampung Tengah. KPK je med preiskavo v hiši župana in Ranu Hari Prasetya zasegla 850 gramov zlata in več sto milijonov rupij gotovine. Župan Ardito Wijaya je osumljen prejema podkupnine v višini 5,75 milijarde rupij za poplačilo dolgov iz kampanje.

Davčni svetovalec Rok Snežič se je znašel v središču pozornosti po tem, ko je Finančna uprava RS na vladnem portalu objavila opozorila glede sodelovanja z njim. Snežič meni, da gre za zlorabo položaja in osebni obračun Roberta Goloba, zato je zoper FURS vložil prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije in Okrožno državno tožilstvo.

Upravno sodišče je razveljavilo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o kršitvi nasprotja interesov pri razpisu za nevladne organizacije, saj po mnenju sodišča dejansko stanje ni bilo zadostno ugotovljeno. Sodišče je pritrdilo tožbi nekdanje ministrice Sanje Ajanović Hovnik in zadevo vrnilo KPK v ponovno odločanje.

Komisija za preprečevanje korupcije je nekdanjemu ministru za zdravje Viliju Berošu naložila plačilo globe v višini 530 evrov zaradi neskladij v njegovi premoženjski kartici. Minister za znanost in izobraževanje Radovan Fuchs je prejel le opomin, saj je komisija ocenila, da gre za manjše neskladje in da doslej še ni bil kaznovan. Oba primera se nanašata na neskladja v premoženjskih karticah uradnikov.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji v poslanici izpostavil, da je ključno poslanstvo KPK preprečevanje korupcije, ne pa njeno kaznovanje. Šumi je poudaril, da je treba v boju proti korupciji delovati skupaj s komisijo ter zagotoviti njeno neodvisnost in samostojnost.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo ponovila javni poziv za zbiranje kandidatur za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Ponovljeni razpis bo objavljen v Uradnem listu, cilj pa je spodbuditi prijavo širšega kroga neodvisnih in strokovno usposobljenih kandidatov.

Komisija za izkoreninjanje korupcije (KPK) je konec novembra 2025 poslala vabilo nekdanjemu guvernerju Zahodne Jave, Ridwanu Kamilu, na zaslišanje. Kamil naj bi se na zaslišanju pojavil 2. decembra 2025, v zvezi z preiskavo domnevne korupcije.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) izbrala novinarja Aleša Kocjana. Ime predsednika KPK še ni znano, pričakuje pa se, da bo znano kmalu.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila postopek glede suma kršitev ministra za delo Luke Mesca pri imenovanju Milana Brgleza in ministra za kohezijo Aleksandra Jevška glede njegove nepremičnine. KPK ni ugotovila kršitev pri nobenem od njiju in je zato obravnavo obeh zadev zaključila.

Indonezijska Komisija za odpravo korupcije (KPK) je nekdanjega ministra za izobraževanje Nadiema Makarima označila za potencialnega osumljenca v primeru korupcije pri nabavi Google Cloud v Ministrstvu za izobraževanje, kulturo, raziskave in tehnologijo. Preiskavo so nato predali državnemu tožilstvu.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v preiskavi nočitev po ugodnih cenah v portoroškem hotelu ugotovila kršitev integritete pri predsedniku uprave Istrabenz Turizma Alešu Semeji, medtem ko pri predsedniku nadzornega sveta Samu Logarju kršitev ni bila potrjena. Oba sta zoper odločitev vložila upravni spor. KPK je v postopku zaznala tudi korupcijska tveganja.

Komisija za odpravo korupcije (KPK) v Indoneziji načrtuje ustanovitev oddelka za obveščevalno dejavnost znotraj svoje organizacijske strukture. Ta oddelek naj bi služil kot 'oči in ušesa' vodstva KPK, podobno kot pri drugih organih pregona in v zasebnem sektorju.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je začasno ustavila postopke zoper premierja Roberta Goloba v zadevah Bobnar in Karigador, ker je Golobov odvetnik Stojan Zdolšek vložil več tožb na upravno sodišče zoper odločitve KPK.

Kandidacijska komisija je predsednici republike Nataši Pirc Musar posredovala poročilo o primernosti vseh kandidatov za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in njegovega namestnika. Poročilo vsebuje ocene primernosti kandidatov, ne pa tudi ocene, katere je komisija ocenila kot najboljše.

Komisija za izkoreninjenje korupcije (KPK) je izvedla več preiskav v okrožju Ponorogo v Indoneziji, vključno s hišo župana Sugirija Sancoka in pisarnami Disbudparpora, zaradi suma podkupovanja v zvezi s projektom Monumen Reog. Iz županove hiše so zasegli gotovino. Preiskave so povezane s primerom suma podkupovanja in prejemanjem podkupnin, ki vključuje župana Sancoka in druge uradnike.

Indonezijska Komisija za odpravo korupcije (KPK) je zasegla več dokumentov v zvezi s prerazporeditvijo proračuna med preiskavo v uradu Dinas PUPR (Urad za javna dela in prostorsko načrtovanje) province Riau. Preiskava je sledila določitvi guvernerja Abdul Wahida in njegovih sodelavcev za osumljence.

Komisija za izkoreninjenje korupcije (KPK) je potrdila nadaljevanje preiskave domnevne korupcije pri dodeljevanju kvot za hadž v Ministrstvu za vero v letu 2024. Poleg tega KPK preiskuje tudi domnevno korupcijo pri pošiljanju prtljage romarjev. Nekdanji direktor službe za romanje na Ministrstvu za vero, Subhan Cholid, je bil zaslišan več kot 5 ur v zvezi s korupcijo pri kvotah za hadž v letih 2023-2024, vendar je ostal molčeč.

Komisija za izkoreninjenje korupcije (KPK) je preiskala več lokacij v okrožju Ponorogo v zvezi z domnevnim podkupovanjem v zvezi s položaji in prejemanjem nagrad, zaradi česar je župan Ponoroga, Sugiri Sancoko, osumljenec. Med preiskavo so preiskali dom sorodnika župana in pisarno Disbudparpora, kjer so iskali dokaze v zvezi s projektom Monumen Reog. V hiši župana so zasegli tudi gotovino.

Po aretaciji župana Ponoroga Sugirija Sancoka zaradi suma korupcije je funkcijo vršilke dolžnosti županje prevzela njegova namestnica Lisdyarita. KPK (Komisija za izkoreninjenje korupcije) preiskuje primer podkupovanja, ki vključuje tudi preiskavo spomenika Reog. Lisdyarita je ob prevzemu funkcije poudarila, da jo čakajo številne obveznosti.

Komisija za izkoreninjenje korupcije (KPK) je župana Ponoroga, Sugirija Sancoka, uradno imenovala za osumljenca v primeru podkupnin. Sancoko je osumljen sprejemanja podkupnin v zvezi z urejanjem položajev, projekti in prejemanjem nagrad. KPK je Sancoka in več drugih oseb aretirala v petek, 7. novembra 2025.

Stranka PDIP (Indonezijska demokratična stranka za boj) se je opravičila prebivalcem Ponoroga v Vzhodni Javi, Indonezija, zaradi aretacije župana Sugirija Sancoka, ki ga je KPK (Komisija za izkoreninjenje korupcije) aretirala zaradi korupcije. Predsednik PDIP Jatim, Said Abdullah, je poudaril, da stranka podpira integriteto in ne bo posegala v pravni postopek. Spomnil je tudi na sporočilo Megawati Sukarnoputri o nepodpiranju vmešavanja v pravosodne postopke.

Komisija za izkoreninjenje korupcije (KPK) je v Ponorogu v Vzhodni Javi izvedla operacijo aretacije (OTT) župana Sugirija Sancoka. Aretacija je povezana z domnevno korupcijo pri mutacijah in promocijah na delovnih mestih.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je med rednim nadzorom ugotovila, da dve tretjini organov v sestavi ministrstev ni ažurnih pri sporočanju zavezancev za prijavo premoženjskega stanja. Nadzor je bil izveden nad predstojniki teh organov.

Protikorupcijska komisija (KPK) je uradno aretirala guvernerja province Riau, Abdula Wahida, zaradi suma izsiljevanja v zvezi s proračunom Dinas PUPR. Razkrili so, da je Wahid zahtevek do 5% 'jatah preman' in grozil z odstavitvijo uradnikov, če ne bi izpolnili njegovih zahtev. Denar naj bi porabil za potovanja v tujino. Po aretaciji Wahida je notranji minister odredil namestniku guvernerja SF. Hariyanto, da prevzame njegove dolžnosti.

Indonezijska Komisija za odpravo korupcije (KPK) je pridržala pet novih osumljencev v zvezi s korupcijo pri upravljanju sredstev programa za okrevanje gospodarstva (PEN) in javnih naročil v Situbondu. Pridržanje bo trajalo 20 dni, do 23. novembra 2025. Osumljence so pridržali po preiskavi v poslopju KPK v Džakarti.

Moški, ki je prišel na sodišče kot spremljevalec sorodnikov, je bil aretiran, ker ga je žandar prepoznal kot osumljenca v primeru kraje. Medtem ko je aretacija potekala mirno, je razglasitev sodbe za druge tri obtožene povzročila izbruh krikov in žalitev iz občinstva.

Komisija za izkoreninjanje korupcije (KPK) je aretirala guvernerja Riaua, Abdula Wahida, v kavarni, potem ko je bil nekaj časa pogrešan. V operaciji je bilo prijetih deset ljudi. KPK je razkrila, da je v primeru guvernerja Abdula Wahida prisoten modus 'jatah preman'. V hiši guvernerja Riaua so zasegli tudi tujo valuto. KPK je izrazila zaskrbljenost, ker je Abdul Wahid že četrti guverner Riaua, ki je vpleten v korupcijski primer.

Obtoženec za korupcijo pri projektu e-KTP, Paulus Tannos, ki je na begu, je na Okrožno sodišče v Južni Džakarti vložil pritožbo proti Komisiji za izkoreninjenje korupcije (KPK). S pritožbo želi doseči razveljavitev aretacije s strani KPK. KPK je sporočil, da je pripravljen na sojenje.

Pooblaščenec predsednika vlade Roberta Goloba, Stojan Zdolšek, je v odgovoru na nov osnutek Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Bobnar izrazil pričakovanje, da bo KPK ustavila postopek. Kot je povedal za N1, so vložili izjasnitev na novi osnutek in predlog za ustavitev postopka.

Indonezijska Komisija za izkoreninjanje korupcije (KPK) preiskuje domnevno korupcijo pri projektu hitre železnice Jakarta-Bandung, znanem kot Whoosh. Kljub preiskavi KPK spodbuja javnost, da še naprej uporablja storitve hitre železnice. KPK preiskuje morebitne elemente kaznivega dejanja in bo po potrebi poklicala predstavnike družbe PT Kereta Cepat Indonesia China (KCIC). Budi Arie, vodja organizacije Projo, povezane s predsednikom Jokowijem, je dejal, da če obstajajo kršitve, naj se postopek izvede v skladu z zakonom.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je ravnatelj Osnovne šole Solkan, Goran Bezjak, kršil integriteto. Bezjak naj bi zavajal člane sveta zavoda, ko je kot pogoj za sodelovanje šole v projektu ministrstva za šolstvo navedel povečanje svoje zaposlitve za 7,5 odstotka. KPK je ugotovila, da si je Bezjak s tem prizadeval finančno okoristiti.

Komisija za odpravo korupcije (KPK) aktivno preiskuje domnevno napihovanje proračuna (mark-up) pri projektu hitre železnice Jakarta-Bandung, znanem kot Whoosh. Član komisije III DPR, Abdullah, podpira preiskavo in poudarja, da KPK ne sme imeti zadržkov pri preiskovanju. Komisija VI DPR RI prav tako podpira preiskavo in zahteva transparentnost. Mahfud MD je pripravljen pričati glede domnevnega napihovanja stroškov projekta.

Indonezijska Komisija za izkoreninjenje korupcije (KPK) preiskuje domnevno korupcijo pri določanju kvot in organizaciji romanja hadž v Ministrstvu za verske zadeve v letih 2023–2024. V zvezi s tem so preiskovalci zaslišali že 300 birojev, ki organizirajo hadž, da bi razjasnili dostop do nastanitvenih storitev in tokove denarja. KPK prav tako ocenjuje obseg finančne škode, povzročene državi, in napoveduje razkritje imen oseb, ki so sodelovale pri spornih diskrecijskih odločitvah glede kvot.

Komisija za izkoreninjanje korupcije (KPK) je potrdila, da status osumljenke, ki ga ima vplivnica Lisa Mariana Presley Zulkandar, ne bo oviral preiskave domnevne korupcije pri projektu nabave oglasov v regionalni razvojni banki Java Barat in Banten (Bank BJB) v obdobju 2021–2023. KPK je poudarila, da preiskava poteka nemoteno, ne glede na njen status.

Premier Robert Golob je v Državnem zboru odgovarjal na vprašanja opozicijskih poslancev glede integritete svoje funkcije, varnosti in zaupanja v institucije pravne države ter aktivnostih pri pregonu pranja denarja. Odgovarjal je tudi na vprašanja o bančnem računu v Romuniji in postopku pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Golob je poudaril, da o odstopu ne razmišlja, saj je prepričan, da ni kršil integritete. Koalicijski Levici je odgovarjal o vprašanju skrajšanega delovnega časa.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ni potrdila kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v zvezi z očitki o nepravilnostih v Splošni bolnišnici Celje, ki so se pojavili ob izbruhu afere Karigador. Očitki so se nanašali na zaposlitev nečaka nekdanjega predsednika sveta SB Celje, Tomaža Subotiča. Določene očitke iz prijav je KPK odstopila drugim nadzornim organom.

Guverner Džakarte, Pramono Anung, se je sestal z vodstvom Komisije za izkoreninjanje korupcije (KPK) v Indoneziji. Obisk je bil namenjen posvetovanju o strategijah za boj proti korupciji v provinci Džakarta in pridobitvi pojasnil glede statusa primera Sumber Waras. Prav tako je Pramono zaprosil KPK za dovoljenje za uporabo zemljišča bolnišnice RS Sumber Waras, ki trenutno ni v uporabi, pri čemer je KPK ponudila pomoč pri načrtovanju.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in policija preiskujejo projekt petih vetrnih elektrarn v občinah Rogatec in Žetale, ki poteka pod okriljem Dravskih elektrarn Maribor (DEM). Preiskava je usmerjena v sume nedovoljenega vplivanja, korupcije in sistemskega zlorabljanja donacijskega sistema.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrnilo pritožbo ljubljanskega župana Zorana Jankovića zoper Republiko Slovenijo glede ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o njegovem premoženjskem stanju. Sodišče je ugotovilo, da pritožba ni bila utemeljena.

Na poziv predsednice republike Nataše Pirc Musar za kandidature za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) so prispele tri prijave, za namestnika pa pet. Med kandidati za predsednika je tudi Robert Šumi, nekdanji predsednik KPK. Kandidacijska komisija bo v 30 dneh predsednici posredovala seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje. Predsednica mora nato imenovati predsednika KPK in njegovega namestnika, seznam primernih kandidatov pa mora komisija posredovati predsednici do 12. novembra.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je odzvala na javni spor med predsednikom vlade in Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), opozarjajoč, da ima rušenje neodvisnih državnih organov z grobim obračunavanjem v javnosti številne negativne posledice. Med najhujšimi je izguba zaupanja v pravno državo ter v politiko in politike na splošno.

Članki poročajo o kritikah na račun vlade Roberta Goloba, ki naj bi s svojim "kavbojskim stilom" povzročala zaskrbljenost ne le na desnici, temveč tudi znotraj levice. Opozarjajo na poskuse demontaže pravne države in na ostre predvolilne boje med različnimi frakcijami levice. Kot problematično se izpostavlja tudi ravnanje vlade do Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

Kabinet predsednika vlade Roberta Goloba se je ostro odzval na pismo predsednika KPK Roberta Šumija, v katerem je ta opozoril na stopnjevanje pritiskov na KPK. Iz kabineta so sporočili, da so očitki KPK brez stvarne osnove in v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem, kar je izrazilo veliko začudenje.