Londonska metropolitanska policija je v petek posredovala ob nasilnih izgredih pred iranskim veleposlaništvom, kjer so se protestniki spopadli z organi reda. V incidentu so bili poškodovani štirje policisti, ki so jih morali odpeljati v bolnišnico, policija pa je pridržala 14 oseb. Aretacije so bile izvedene zaradi sumov nasilnega vedenja in nedovoljenega vstopa na tuje ozemlje, potem ko so nekateri posamezniki poskušali vdreti v prostore veleposlaništva. Nasilje je izbruhnilo v okviru širših demonstracij proti iranskemu režimu, ki so se v zadnjih tednih razširile tudi zunaj meja Irana. Posnetki z družbenih omrežij prikazujejo dramatične prizore, ko so protestniki zgradbo obmetavali s predmeti in celo odstranili iransko zastavo. Britanske oblasti so poudarile, da je pravica do mirnega protestiranja zagotovljena, vendar se na kakršno koli obliko nasilja ali ogrožanja diplomatskih predstavništev ne bo pristajalo. Dogodek v Londonu predstavlja stopnjevanje napetosti med iransko diasporo in uradnim Teheranom na britanskih tleh. Incident se je zgodil le nekaj dni po tem, ko so evropski voditelji, vključno z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, javno obsodili ravnanje iranskih oblasti v domovini. Policija nadaljuje s preiskavo, da bi identificirala še preostale vpletene v petkovo nasilje.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval k končanju 37-letne vladavine iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja, in dejal, da je čas za novo vodstvo v Iranu.

Predsednik Trump je izjavil, da trenutno "ni razloga" za uporabo zakona o uporu v Minneapolisu, le dan po tem, ko je s to možnostjo zagrozil. Medtem pa je nekdanji uslužbenec ministrstva za domovinsko varnost, Miles Taylor, razkril, kako lahko blokirajo Trumpova "najbolj izjemna pooblastila" in kako blizu je bil Trump uporabi tega zakona.

Vlada Združenega kraljestva pod vodstvom premierja Keira Starmerja resno preučuje možnost uvedbe prepovedi uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 16 let. Razprava se je okrepila po uveljavitvi Zakona o spletni varnosti (OSA), ki od platform že zahteva strogo preverjanje starosti in zaščito mladoletnikov pred škodljivimi vsebinami. Premier Starmer je potrdil, da pozorno spremlja izvajanje podobne prepovedi v Avstraliji, medtem ko so nekateri poslanci konservativne stranke, vključno z Davidom Davisom, ukrep že javno podprli in se zavzeli tudi za odstranitev mobilnih telefonov iz šol. Istočasno se je platforma X v lasti Elona Muska znašla pod velikim pritiskom britanskih regulatorjev zaradi klepetalnika z umetno inteligenco Grok. Po valu kritik in grožnjah z zaostritvijo zakonodaje je Musk napovedal omejitve, ki preprečujejo ustvarjanje seksualiziranih podob resničnih oseb, t. i. globokih ponaredkov. Britanska vlada je te ukrepe označila za svojo zmago, saj je Starmer pred tem delovanje klepetalnika označil za sramotno in napovedal odločno ukrepanje proti vsem platformam, ki ne zagotavljajo varnosti. Kljub Muskovim popravkom je britanski medijski regulator Ofcom sporočil, da preiskava proti platformi X ostaja odprta. Regulator želi natančno ugotoviti, kako je prišlo do kršitev in ali so novi tehnološki ukrepi zadostni za preprečevanje zlorab v prihodnje. Tehnološka ministrica Liz Kendall je poudarila, da vlada ne bo popustila, dokler vse platforme ne bodo v celoti izpolnjevale svojih zakonskih dolžnosti glede zaščite uporabnikov, zlasti najranljivejših skupin.

Načelnik policije West Midlands Craig Guildford je v petek napovedal upokojitev, potem ko se je nanj zgrnil plaz kritik zaradi sporne prepovedi obiska izraelskih nogometnih navijačev v Birminghamu. Odločitev o prepovedi vstopa navijačem kluba Maccabi Tel Aviv na tekmo proti Aston Villi 6. novembra 2025 je temeljila na "pretiranih in neresničnih" obveščevalnih podatkih. Uradna preiskava je razkrila, da je policija uporabila pomanjkljive informacije, pridobljene s pomočjo umetne inteligence, da bi opravičila varnostno tveganje, ki naj bi ga predstavljali izraelski navijači. Politični odzivi na Guildfordovo ravnanje so bili ostri tako v Veliki Britaniji kot v Izraelu. Britanska notranja ministrica Shabana Mahmood je v parlamentu izjavila, da je izgubila zaupanje v načelnika, medtem ko so izraelski voditelji odločitev označili za antisemitsko. Kritiki so policiji očitali, da je podlegla pritiskom islamističnih skupin in nato priredila dokaze, da bi krivdo za prepoved pripisala domnevnemu neprimernemu vedenju navijačev. Guildford je sprva zavračal odstop, vendar je po poročilu glavnega inšpektorja Sir Andyja Cooka, ki je potrdilo nepravilnosti, sprejel neizogibno odločitev. Kljub napovedani upokojitvi se Craig Guildford še vedno lahko sooči s postopki zaradi hujših kršitev dolžnosti. Chris Philp iz vrst opozicije je že napovedal, da bo od neodvisnega urada za ravnanje policije (IOPC) zahteval preiskavo, ki se lahko nadaljuje tudi po uradnem prenehanju Guildfordove funkcije. Dogodek je sprožil širšo razpravo o nevarnostih uporabe umetne inteligence pri policijskem delu in o politični nevtralnosti britanskih varnostnih organov.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja se sooča z ostrimi kritikami zaradi predlagane nove definicije islamofobije, ki jo namerava preimenovati v "sovražnost do muslimanov". Kritiki, vključno z nekdanjo predsednico komisije za enake možnosti in človekove pravice (EHRC) baronico Falknerjevo, opozarjajo, da bi takšna opredelitev lahko vodila v nevarno omejevanje svobode govora in vzpostavitev nadzora nad mišljenjem. Poročilo think-tanka Policy Exchange z naslovom False Compromise navaja, da bi široka definicija sovražnosti lahko vključevala že zgolj nestrinjanje z določenimi verskimi praksami ali nasprotovanje verskim šolam, kar bi po mnenju avtorjev dejansko oživilo sporno beleženje t.i. nekriminalnih sovražnih incidentov. Medtem ko se v Združenem kraljestvu razpravlja o pravnih definicijah, poročilo India Hate Lab za leto 2025 razkriva alarmanten porast sovražnega govora proti muslimanom v Indiji. V preteklem letu so zabeležili 1.318 dogodkov sovražnega govora, kar v povprečju pomeni štiri primere na dan. Poročilo izpostavlja, da se kar 90 odstotkov teh incidentov zgodi v zveznih državah, kjer vlada vladajoča stranka BJP s svojimi zavezniki, kar nakazuje na institucionalizacijo verske nestrpnosti kot orodja vladanja. Obe situaciji, čeprav v različnih kontekstih, odpirata vprašanja o tanki meji med zaščito verskih skupnosti in varovanjem svobode izražanja. V Veliki Britaniji opozicijski politiki in nekateri strokovnjaki pozivajo vlado k ponovnemu razmisleku o definiciji, saj menijo, da bi lahko po krivem kriminalizirala legitimna stališča sekularnih družb ali kritikov religije, ki ne gojijo sovraštva, temveč zgolj izražajo nasprotno mnenje. Razprava poudarja globalni izziv, kako se spopasti z resničnim sovraštvom, ne da bi ob tem žrtvovali temeljne demokratične svoboščine.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Nedavne ankete so pokazale, da je podpora politiki množičnih deportacij Donalda Trumpa med neodvisnimi in neodločenimi volivci izjemno nepriljubljena. Trump se sooča z naraščajočo zaskrbljenostjo Američanov glede stroškov življenja in inflacije. Kljub temu, da je Trump zmagal na volitvah leta 2024 in prvič osvojil večino glasov, nekateri volivci postajajo razočarani.

Britanske oblasti so nizozemski politični komentatorki in aktivistki Evi Vlaardingerbroek prepovedale vstop v Združeno kraljestvo. Odločitev vlade premierja Keira Starmerja je sprožila ostre odzive v desnih političnih krogih, kjer potezo označujejo za politično motivirano omejevanje svobode govora. Vlaardingerbroekova, ki je znana po svojih populističnih in konservativnih stališčih, je novico o prepovedi sama potrdila v javni objavi. Britansko ministrstvo za notranje zadeve uradno ne komentira posameznih primerov, vendar so v preteklosti podobne ukrepe utemeljevali z ohranjanjem javnega reda in preprečevanjem širjenja idej, ki bi lahko spodbudile nemire. Aktivistka je bila v preteklosti kritična do britanske laburistične vlade, kar njeni podporniki izpostavljajo kot glavni razlog za onemogočanje njenega obiska. Dogodek odpirajo širšo razpravo o mejah svobode gibanja političnih akterjev znotraj Evrope in vplivu britanskega izstopa iz Evropske unije na tovrstne postopke. Medtem ko vlada trdi, da deluje v interesu nacionalne varnosti, kritiki opozarjajo na nevarnost ustvarjanja črnih seznamov političnih nasprotnikov, kar bi lahko dolgoročno škodovalo diplomatskim odnosom med Londonom in Haagom.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Tehnološki velikan YouTube je v sredo naznanil uvedbo novih funkcij za starševski nadzor, ki skrbnikom omogočajo neposredno omejevanje časa, ki ga mladostniki preživijo ob gledanju kratkih videoposnetkov (Shorts). Starši bodo po novem lahko povsem onemogočili dostop do te funkcije ali nastavili časovne omejitve na nič, kar predstavlja pomemben korak pri obravnavanju težav z neskončnim drsenjem po vsebini. Poleg tega bodo opomniki za odmor in čas za spanje za uporabnike, stare od 13 do 17 let, od zdaj vključeni privzeto. Platforma uvaja tudi t. i. kakovostna načela za ustvarjalce vsebin, ki so bila razvita v sodelovanju s strokovnjaki za psihologijo in razvoj otrok. Cilj teh smernic je zagotoviti, da bodo videoposnetki, ki se priporočajo najstnikom, starostno primerni in izobraževalno obogateni. YouTube bo v prihodnje pogosteje predlagal vsebine uveljavljenih izobraževalnih kanalov, kot so Khan Academy, CrashCourse in TED-Ed, namesto manj kakovostnih zabavnih vsebin. Novi ukrepi prihajajo v času, ko se v več državah, vključno z Združenim kraljestvom, krepijo pritiski na socialna omrežja glede zaščite duševnega zdravja mladih. Britanska vlada pod vodstvom Keira Starmerja razmišlja o podobnih omejitvah, kot jih je uvedla Avstralija, kjer so uporabo družbenih medijev za mlajše od 16 let prepovedali. YouTube s temi posodobitvami sledi zahtevam nove zakonodaje o spletni varnosti (Online Safety Act), ki od tehnoloških podjetij zahteva aktivno zaščito mladoletnih uporabnikov pred škodljivimi vplivi digitalnih platform.

Medtem ko ZDA razmišljajo o morebitnih vojaških udarih na Iran, je Katar sprejel previdnostne ukrepe na letalskem oporišču Al Udeid, ki ga upravljajo ZDA, in delno evakuiral osebje zaradi naraščajočih regionalnih napetosti. Aktivisti poročajo, da je bilo v protestih v Iranu ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko predsednik Trump pošilja sporočila iranskim protestnikom in premika nekatere vojake iz Bližnjega vzhoda. Spet drugi trdijo, da obstajajo številni znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran.

Kirill Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko sodelovanje, je na socialnem omrežju X sprožil javno glasovanje o morebitnem odstopu britanskega premierja Keira Starmerja. Glede na navedbe ruskih virov se je velika večina sodelujočih v anketi opredelila za odhod britanskega predsednika vlade s položaja. Rezultati ankete, ki jo je objavil Dmitrijev, naj bi pokazali, da skoraj 97 odstotkov sodelujočih meni, da bi moral Starmer zapustiti svoj položaj. Objava predstavlja neobičajno neposreden diplomatski in komunikacijski pritisk ruskega uradnika na voditelja zahodne države, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Londonom. Čeprav rezultati tovrstnih spletnih anket nimajo nobene uradne teže in ne odražajo nujno mnenja širše britanske javnosti, so jih ruski mediji povzeli kot kazalnik nezadovoljstva z delovanjem nove britanske vlade. Gre za del širše informacijske strategije, ki jo Moskva uporablja za spodkopavanje politične stabilnosti v zahodnih državah po zamenjavi oblasti v Združenem kraljestvu.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Na sojenju skupini aktivistov Palestine Action v Filtonu pri Bristolu je odvetnik Rajiv Menon v sklepnem govoru poudaril zgodovinsko pravico porote, da razsodi po svoji vesti, tudi če bi to pomenilo nasprotovanje navodilom sodnika. Menon je izpostavil, da porota predstavlja zadnjo obrambo pred morebitno državno tiranijo in da njena odločitev ne sme biti podvržena zgolj strogim pravnim interpretacijam, ki jih narekuje sodišče. Aktivisti so obtoženi povzročitve škode v obratih podjetja Elbit Systems, ki proizvaja vojaško opremo. Obramba trdi, da so bila dejanja aktivistov nujna za preprečitev večjih zločinov, povezanih z vojaškimi operacijami v Palestini. Po Menonovem mnenju so obsodbe v takšnih primerih ključne za vlado Keira Starmerja in določene medije, ki si prizadevajo za razglasitev skupine Palestine Action za teroristično organizacijo. S tem bi država dobila širša pooblastila za pregon propalestinskih protestnikov in omejevanje neposrednih akcij proti obrambni industriji. Sojenje odpira širša vprašanja o neodvisnosti porotnega sistema v Združenem kraljestvu, kjer se sodniki vse pogosteje odločajo za omejevanje vrst dokazov, ki jih obramba lahko predloži. Menon je porotnike spomnil na primer iz leta 1670, ki je utemeljil pravico porote, da sprejme odločitev brez strahu pred kaznijo, kar ostaja temelj angleškega pravnega reda kljub pritiskom izvršilne oblasti.

Rusija je izgnala britanskega diplomata iz Moskve, ki ga obtožuje vohunjenja. Britanska vlada je obtožbe označila za "zlonamerne" in "neutemeljene" ter napovedala, da bo preučila možne protiukrepe. Rusko zunanje ministrstvo identitete izgnanega diplomata ni razkrilo.

Britanska vlada naj bi prihodnji teden uradno odobrila gradnjo novega, obsežnega kompleksa kitajskega veleposlaništva v neposredni bližini londonskega finančnega središča. Načrtovano veleposlaništvo na lokaciji Royal Mint Court bi postalo največje kitajsko diplomatsko predstavništvo v Evropi, kar je sprožilo številne polemike glede nacionalne varnosti in strateških interesov Združenega kraljestva. Odločitev prihaja v času priprav na napovedani obisk premierja Keira Starmerja v Pekingu, ki je predviden za konec januarja. Kritiki, med katerimi so vidni politiki iz različnih strank, opozarjajo na tveganja zaradi bližine podzemnih optičnih kablov, ki prenašajo občutljive finančne podatke med Cityjem in Canary Wharfom. Nekdanja notranja ministrica Priti Patel je vlado obtožila popuščanja Kitajski in ogrožanja državne varnosti, medtem ko vlada vztraja, da je bil postopek načrtovanja neodvisen od politike. Projektu nasprotujejo tudi izgnanci iz Hongkonga in Ujgurji, ki se bojijo okrepljenega nadzora s strani kitajskih oblasti. Združitev več kitajskih vladnih stavb na eno lokacijo v vzhodnem Londonu bi po mnenju zagovornikov izboljšala diplomatsko učinkovitost, vendar nasprotniki opozarjajo, da gre za simbolno in praktično širitev kitajskega vpliva v času zaostrenih geopolitičnih odnosov. Laburistični poslanci izražajo zaskrbljenost, da bo odobritev projekta razumljena kot uklonitev Pekingu pred pomembnimi bilateralnimi pogovori o trgovini in človekovih pravicah.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi govora v tovarni Ford v Detroitu, ki naj bi razkrival težave njegove administracije. Soočil se je tudi z vprašanji lastnih volivcev glede groženj tujim zaveznikom. Med obiskom avtomobilskega obrata naj bi Trump pokazal sredinec zaposlenemu, ki ga je izzival glede Epsteinovih dosjejev. Nekdanji svetovalec je opozoril, da agresivni ukrepi proti priseljencem škodujejo Trumpovi politični podobi. Podatki kažejo, da Trump izgublja podporo nestanovitne volilne skupine, ki ga je podpirala leta 2024.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

V Iranu je med množičnimi protesti in nemiri po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) umrlo najmanj 648 protestnikov. Nevladna organizacija s sedežem v Oslu je opozorila, da so nekatere ocene o številu ubitih bistveno višje in dosegajo več tisoč ljudi, vendar je takšna poročila izjemno težko neodvisno potrditi. Glavna ovira pri zbiranju natančnih informacij ostaja večdnevna blokada spleta, ki jo izvaja iranski režim. Nasilno zatiranje demonstracij se je v zadnjem obdobju stopnjevalo, saj so teokratske oblasti na ulice poslale varnostne sile, ki so uporabile smrtonosno silo. Mednarodne tiskovne agencije poročajo o naraščajočem pritisku na civilno prebivalstvo, medtem ko se nezadovoljstvo z aktualno oblastjo širi po celotni državi. Kljub blokadam informacij poročila IHR nakazujejo na enega najbolj krvavih obdobij v novejši zgodovini države. Dogajanje predstavlja neposreden izziv stabilnosti iranskega režima, ki se na notranje nemire odziva z represijo in omejevanjem komunikacijskih kanalov. Mednarodna skupnost, vključno z evropskimi državami, pozorno spremlja razmere, vendar oblasti v Teheranu vztrajajo pri nasilnem obvladovanju situacije, kar še povečuje število žrtev med civilisti.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Po prestopu Nadhima Zahawija v Reform UK, se Konservativna stranka pripravlja na "ulično vojno". Zahawi je nekoč posvaril, da bi bila Britanija pod vodstvom Nigela Faragea "strašljiva" za Britance, rojene v tujini, kot je on sam, in obljubil, da bo "umrl kot konservativec". Analiza GB News je razkrila, da bi lahko laburistični poslanci v 252 sedežih povzročili nočno moro glede Brexita za Keira Starmerja. Starmer naj bi omilil predloge o omejitvi sojenja s poroto zaradi odpora poslancev.

Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja je v ponedeljek predstavila obsežne spremembe zakonodaje na področju starševskega dopusta, ki bodo delavcem omogočile uveljavljanje pravice do neplačanega dopusta že s prvim dnem nove zaposlitve. Reforma, ki velja za enega ključnih stebrov programa laburistične stranke za izboljšanje delavskih pravic, vključuje tudi nove določbe za starše, ki so izgubili partnerja. Po novem bodo ti starši upravičeni do do enega leta dopusta, če njihov partner umre pred otrokovim prvim letom starosti. Premier Starmer je poudaril, da novi ukrepi vračajo dostojanstvo v središče delovnega procesa in zagotavljajo večjo varnost mladim družinam. Po vladnih ocenah bo pravica do neplačanega starševskega dopusta od prvega dne zaposlitve dalje neposredno koristila približno 1,5 milijona staršem, ki so bili doslej omejeni s časovnimi pogoji predhodne zaposlitve pri istem delodajalcu. Spremembe vključujejo tudi razširitev očetovskega dopusta in so del širšega zakonodajnega paketa, s katerim želi vlada posodobiti britanski trg dela. Reforma naj bi spodbudila večjo prožnost in olajšala usklajevanje poklicnega ter zasebnega življenja, hkrati pa zagotovila kritično podporo staršem v najbolj ranljivih življenjskih obdobjih, kot je izguba bližnjega.

Kljub prekinitvi ognja, dogovorjeni s posredovanjem ZDA oktobra 2025, je izraelska vojska v Gazi porušila več kot 2.500 zgradb, kot poroča New York Times. Donald Trump predlaga ustanovitev novega mirovnega telesa, imenovanega "Board of Peace", ki naj bi delovalo po načelih Združenih narodov, vendar brez mednarodne pravne podlage. Arabski narodi si želijo, da bi se to telo osredotočilo predvsem na Gazo. Keir Starmer razmišlja o pridružitvi Trumpovemu mirovnemu svetu za Gazo. Novo telo je del Bele hiše 20-točkovnega načrta za končanje vojne med Izraelom in Hamasom.

Britanski načelnik generalštaba Richard Knighton je v parlamentu izjavil, da Velika Britanija ne bo napotila svojih vojakov v Ukrajino, dokler ne bo popolnoma prepričana o njihovi varnosti, tudi po koncu spopadov in morebitnem mirovnem sporazumu.

Pakistanski premier Šehbaz Šarif se je sestal s političnimi predstavniki province Hajber Pahtunhva in napovedal ustanovitev posebnega odbora pod vodstvom ministra za načrtovanje Ahsana Ikbala, ki bo nadzoroval izvajanje razvojnih projektov pod okriljem zvezne vlade. Premier je poudaril, da je zvezna vlada seznanjena s težavami prebivalcev te regije in da aktivno izvaja ukrepe za njihovo trajnostno reševanje, vključno s pravočasnim dokončanjem infrastrukturnih projektov v Pešavarju. Ob tem se je stranka Istehkam Pakistan (IPP) pod vodstvom zveznega ministra za komunikacije Abdula Aleema Kana zavzela za obsežno administrativno reformo države. IPP predlaga razdelitev obstoječih štirih provinc na 16 manjših upravnih enot, kar bi po njihovem mnenju približalo javno upravo državljanom in izboljšalo učinkovitost reševanja lokalnih problemov. Minister Kan je pozval vse politične akterje k preseganju ozkih strankarskih interesov in podpori tej pobudi. Medtem ko se Pakistan spopada z notranjimi upravnimi izzivi, se v Združenem kraljestvu premier Keir Starmer sooča z vse večjim skepticizmom javnosti glede sposobnosti njegove vlade za izvedbo obljubljenih sprememb. Raziskava agencije Ipsos je pokazala, da kar 75 odstotkov vprašanih dvomi v napredek vlade pri ključnih prioritetah v letu 2026. Starmerjeva administracija po 18 mesecih na oblasti še vedno poudarja težavno dediščino prejšnjih vlad in neustreznost državnega aparata kot glavna razloga za počasno izvajanje reform.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Kljub dogovoru o prekinitvi ognja, ki ga je posredovala ZDA med Izraelom in Hamasom oktobra 2025, naj bi izraelska vojska porušila več kot 2.500 zgradb v Gazi. Bela hiša ima načrt v 20 točkah za končanje vojne med Izraelom in Hamasom, Starmer pa razmišlja o pridružitvi Trumpovi mirovni komisiji.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Bela hiša je napovedala, da bodo ZDA nadaljevale z zaseganjem tankerjev, ki zapuščajo Venezuelo brez njihovega dovoljenja. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Levitt, je izjavila, da bo Venezuelo lahko zapustil le tisti tanker, ki bo prejel odobritev ZDA. Obenem je sporočila, da je na poti v ZDA 31 milijonov sodčkov nafte iz Venezuele.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Minister za umetno inteligenco Evan Solomon je izjavil, da Kanada ne razmišlja o prepovedi platforme X, ki je v lasti Elona Muska. Platforma se sooča s polemikami.

Indija je sprožila diplomatsko in gospodarsko ofenzivo za iskanje novih izvoznih trgov, saj se pogajanja o trgovinskem sporazumu z Združenimi državami Amerike kljub dolgotrajnim prizadevanjem niso premaknila z mrtve točke. Indijska vlada pod vodstvom premierja Narendre Modija se želi z iskanjem alternativnih partnerstev izogniti negativnim vplivom visokih carin, ki jih je uvedla ameriška administracija, in hkrati zmanjšati pretirano odvisnost od ameriškega trga. Strategija vključuje pospešitev pogajanj z Evropsko unijo, Mehiko in drugimi ključnimi gospodarstvi. Preusmeritev indijske zunanje trgovinske politike je neposredna posledica neuspešnih prizadevanj za ublažitev trgovinskih trenj z Washingtonom, ki so se stopnjevala že v času prejšnjih ameriških administracij. Ker dogovor z ZDA ostaja nedosegljiv, New Delhi stavi na diverzifikacijo, ki bi indijskim izvoznikom zagotovila dolgoročno stabilnost in konkurenčnost na svetovnem trgu. Pri tem so ključni predvsem sektorji tehnologije, kmetijstva in tekstilne industrije. Nedavno sklenjeni sporazumi, kot je tisti z Združenim kraljestvom iz julija 2024, služijo kot model za prihodnja sodelovanja. Indija upa, da bo z novimi pogodbami o prosti trgovini nadomestila izpad prihodkov zaradi ameriških carinskih omejitev in hkrati okrepila svojo vlogo kot globalno proizvodno središče, ki ni odvisno zgolj od enega zahodnega zaveznika.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ostro kritiziral nedavne napovedi Velike Britanije in Francije glede možnosti napotitve zahodnih sil v Ukrajino, kar je označil za neposredno ogrožanje evropske varnosti. Po Szijjártójevih besedah London in Pariz s svojimi načrti tvegata sprožitev vsesplošne vojne z Rusijo, pri čemer je njuno ravnanje označil za "vojni fanatizem". Madžarska diplomacija opozarja, da bi takšne poteze lahko povzročile nepopravljivo eskalacijo konflikta na celini. Britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se po poročilih dogovorila o okrepljenem sodelovanju, kar Budimpešta interpretira kot poskus "zažiga Evrope". Szijjártó poudarja, da Madžarska nasprotuje kakršni koli neposredni vpletenosti zahodnih vojaških enot v spopade v Ukrajini, saj bi to pomenilo neposreden trk med Natom in Rusko federacijo. Madžarska vlada tako ponovno zavzema stališče, ki se razlikuje od večine zaveznic v okviru zveze Nato in Evropske unije. Kritika prihaja v času, ko se v evropskih prestolnicah stopnjujejo razprave o dolgoročni vojaški pomoči Kijevu in zmogljivostih za odvračanje morebitnih ruskih groženj. Madžarska, ki ohranja pragmatične odnose z Moskvo, se s tovrstno retoriko pozicionira kot zagovornica miru, hkrati pa s tem povzroča dodatna trenja znotraj evropskega političnega prostora. Szijjártó je ob tem pozval k diplomatski rešitvi spora namesto stopnjevanja vojaške prisotnosti.

Britanski obrambni minister John Healey se je med potovanjem v Kijev skoraj znašel v bližini kraja, kjer je padla ruska raketa "Orešnik" blizu Lvova. O tem je poročal britanski tabloid The Sun, ki se sklicuje na svoje vire.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Britanski premier Keir Starmer je napovedal možnost popolne prepovedi delovanja družbenega omrežja X v Združenem kraljestvu zaradi spornih vsebin, ki jih ustvarja orodje umetne inteligence Grok. Britanske oblasti so se odzvale na razširjanje spolno eksplicitnih slik, ki jih generira omenjeno orodje, pri čemer je Starmer situacijo označil za nesprejemljivo in nezakonito. Premier je poudaril, da so na mizi vse možnosti, če podjetje ne bo ustrezno ukrepalo in omejilo spornih vsebin. Britanski regulator Ofcom je prejel polno podporo vlade za izvedbo morebitnih povračilnih ukrepov proti platformi, ki je v lasti Elona Muska. Kritiki vlade sicer opozarjajo, da gre pri teh grožnjah za poskus omejevanja svobode govora in vzpostavljanje širšega nadzora nad spletnimi informacijami. Po njihovem mnenju vlada izkorišča vprašanje umetne inteligence kot pretvezo za utišanje opozicijskih glasov in kritike režima. Napetosti med laburistično vlado in platformo X so se stopnjevale že v preteklih mesecih, ko so se v javnosti pojavili pomisleki glede moderiranja vsebin in odgovornosti tehnoloških gigantov. Trenutni spor glede Groka predstavlja doslej najostrejši konflikt, ki bi lahko vodil do precedenčne blokade enega največjih družbenih omrežij v zahodni Evropi.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro opozorilo, da bodo vse vojaške enote, objekti in infrastruktura zahodnih držav na ukrajinskem ozemlju obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi morebitna napotitev mirovnih sil NATO pomenila neposredno tveganje za varnost Rusije in preostale Evrope. Rusija takšne premike klasificira kot tujo intervencijo, kar dodatno zaostruje odnose med Moskvo in zahodnimi prestolnicami v času iskanja okvira za premirje. Opozorilo Moskve sledi podpisu deklaracije o nameri med Francijo in Združenim kraljestvom, ki predvideva vodenje mednarodne napotitve sil v Ukrajino v primeru prekinitve ognja. Britanski premier Keir Starmer je pojasnil, da dokument vzpostavlja pravni okvir, po katerem bi britanske in francoske enote lahko delovale na ukrajinskih tleh. Britanski obrambni minister John Healey je ob tem naznanil, da bo London namenil 200 milijonov funtov za pripravo svojih vojakov na to misijo. Dogajanje v Parizu in Kijevu odraža prizadevanja koalicije voljnih držav, da Ukrajini zagotovijo dolgoročna varnostna jamstva po koncu aktivnih spopadov. Medtem ko si ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prizadeva za vzpostavitev večnacionalnih sil, ki bi nadzorovale mir, Rusija s svojo retoriko napoveduje nadaljnje stopnjevanje konflikta v primeru uresničitve teh načrtov, ki jih vidi kot grožnjo svojim strateškim interesom.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.