Kiril Dmitrijev, posebni odposlanec ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da si britanski premier Keir Starmer prizadeva za blokado družbenega omrežja X, da bi pred javnostjo prikril svoja prava stališča do ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po besedah Dmitrijeva bi platforma X lahko razkrila globino premierjevega nasprotovanja Trumpu, kar bi lahko škodovalo diplomatskim odnosom med Londonom in Washingtonom. Dmitrijev se je v svojih navedbah skliceval na posnetek iz avgusta 2024, v katerem je Starmer domnevno neposredno izrazil nasprotovanje Trumpovi zmagi na volitvah. Ruska stran trdi, da britanske oblasti pod pretvezo boja proti neprimernim vsebinam, ki jih ustvarja umetna inteligenca Grok, dejansko uvajajo politično cenzuro. Lastnik platforme Elon Musk je ob tem britansko vlado označil za avtoritarno. Britanski premier je pred tem napovedal možnost prepovedi omrežja X zaradi širjenja seksualiziranih globokih ponaredkov, ki so jih uporabniki ustvarili z orodjem Grok. Napetosti med britansko vlado in lastnikom omrežja so se stopnjevale tudi zaradi aretacij več kot 12.000 oseb v Združenem kraljestvu zaradi spletnih objav, kar je sprožilo mednarodno razpravo o svobodi govora in digitalni varnosti.

Kiril Dmitriev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), je v soboto, 10. januarja 2026, potrdil opazen porast izvoza ruskih naftnih derivatov. Po njegovih navedbah so uradni podatki v nasprotju z dezinformacijami, ki se pojavljajo v nekaterih medijih, in poudaril, da napačno poročanje negativno vpliva na globalne procese odločanja. Izvoz po morju je v decembru dosegel 2,15 milijona sodčkov na dan, kar predstavlja najvišjo raven v zadnjih štirih mesecih. Analize kažejo, da je k rasti največ prispeval povečan izvoz dizelskega goriva preko baltskih pristanišč. Dmitriev se je pri tem neposredno odzval na poročanje agencije Bloomberg in izpostavil, da dejstva o rasti obsega trgovine ostajajo ključna za razumevanje stanja na trgu. Ruski uradniki trdijo, da energetska infrastruktura kljub mednarodnim pritiskom ohranja visoko stopnjo operativnosti. Povečanje izvoza odraža prilagoditev ruskih logističnih poti novim tržnim razmeram. Čeprav so zahodne države uvedle različne omejitve, Rusija še naprej krepi dobavo energentov na tuje trge, predvsem preko morskih terminalov, ki omogočajo dostop do hitro rastočih gospodarstev izven evropskega prostora.

Posebni predstavnik ruskega predsednika Kiril Dmitrijev se je 7. januarja v Parizu sestal s svetovalcema ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem. Srečanje, ki je potekalo v prostorih ameriškega veleposlaništva, je bilo namenjeno razpravi o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta bili v ospredju dve sporni točki predlaganega sporazuma. Pogovori so se odvijali v času zasedanja tako imenovane koalicije voljnih, ki jo sestavljajo zaveznice Ukrajine. Ruski emisar Dmitrijev velja za zaupnika Vladimirja Putina, njegov obisk na ameriškem diplomatskem predstavništvu pa nakazuje na vzpostavitev neposrednih komunikacijskih kanalov med Moskvo in novo ameriško administracijo. Bela hiša in predstavniki ruskega odposlanca uradnih izjav o vsebini pogovorov niso podali, vendar viri poročajo, da so pogajanja potekala v luči iskanja varnostnih jamstev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Hkrati se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na morebiten obisk v Washingtonu, kjer bi razpravljal o dvostranskem varnostnem sporazumu z ZDA. Intenzivna diplomatska dejavnost v Parizu sledi nedavnim napetostim, ko je ameriški predsednik Donald Trump drastično skrajšal rok za dosego prekinitve ognja v Ukrajini. Takratni ultimat je sprožil ostre odzive v Kremlju, trenutna tajna pogajanja pa kažejo na poskus deeskalacije in iskanja kompromisa pred morebitnim formalnim mirovnim vrhom. Čeprav podrobnosti o spornih točkah niso javno objavljene, je jasno, da so vprašanja ozemeljske celovitosti in prihodnjih varnostnih ureditev ključna za uspeh teh pogovorov.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno potrdilo uporabo hipersoničnega raketnega sistema Orešnik v nočnih napadih na Ukrajino, kar naj bi bil odgovor na napad na Putinovo rezidenco. Ruski uradniki trdijo, da proti raketi Orešnik ne obstaja protizračna obramba. Vojaški analitik Scott Ritter je dejal, da naj bi bila uporaba rakete tudi opozorilo Zahodu.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje s tujino, je podal ostre izjave glede geopolitične usode Grenlandije in Kanade. Po njegovih besedah so Združene države Amerike že sprejele ključne odločitve glede prihodnosti Grenlandije, pri čemer je Evropsko unijo označil za vazala, ki zgolj spremlja situacijo in izvaja dvojna merila. Dmitrijev je namignil, da bi se po Grenlandiji na podobnem udaru ameriških strateških interesov lahko znašla tudi Kanada. Ruski uradnik trdi, da so odločitve o usodi teh severnih ozemelj v Washingtonu že določene, kar odraža naraščajoče napetosti v Arktični regiji. Njegove izjave so usmerjene predvsem v kritiko zahodne zavezniške politike in poudarjanje domnevne podrejenosti Bruslja ameriškim interesom. Dmitrijev meni, da se bo Kanada v prihodnje morala pripraviti na podobne pritiske, kot jih po njegovem mnenju doživlja avtonomno ozemlje pod dansko krono.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje s tujino, je prek družbenega omrežja X objavil ostro kritiko na račun vodstva Evropske unije in Združenega kraljestva. Dmitrijev je evropske politike označil za "prestrašene vazale", ki ne kažejo nobene neodvisne reakcije na dejanja Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah so vrednote evropskih voditeljev namenjene prodaji, zato je po njegovem mnenju nesmiselno pričakovati kakršne koli vsebinske izjave z njihove strani. Ruski uradnik je v svojem zapisu neposredno nagovoril predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas, nemškega političnega voditelja Friedricha Merza ter britanskega premierja Keira Starmerja. Dmitrijev trdi, da je trenutna evropska elita opustila suvereno politiko in se popolnoma podredila ameriškim interesom, kar po njegovem mnenju spodkopava integriteto evropskih institucij in njihovo vlogo v mednarodni skupnosti.

Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) Kirill Dmitrijev je javno naslovil vprašanje na visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas glede njene podpore prihodnjim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Dmitrijev je v svojem pozivu izpostavil vprašanje, ali bi Kallasova podprla Washington, če bi bila naslednja tarča napada Grenlandija. Njegove izjave so sledile ameriškim vojaškim operacijam v Venezueli, ki so sprožile ostre odzive v Moskvi. Ruski uradnik je s tem retoričnim vprašanjem skušal izpostaviti domnevno nedoslednost evropske zunanje politike in njeno podrejenost interesom Združenih držav Amerike. Dmitrijev je Grenlandijo navedel kot hipotetičen primer, s čimer je želel spodbuditi razpravo o mejah evropske podpore ameriškim intervencijam po svetu. Kaja Kallas se na provokacijo ruskega predstavnika še ni uradno odzvala, pričakovati pa je, da bo Bruselj tovrstne izjave označil za del ruske dezinformacijske kampanje.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je po pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom pozvala k zadržanosti v Venezueli. Evropska unija je ob tem ponovno poudarila svoje stališče, da predsednik Nicolas Maduro nima zadostne legitimnosti za vodenje države. Do odziva Bruslja je prišlo po ameriški vojaški operaciji v tej južnoameriški državi, kar je sprožilo kritike o usklajenosti mednarodne politike. Ruski uradnik Kirill Dmitriev je stališča Evropske unije označil za primer dvojnih meril, saj naj bi Bruselj po njegovih besedah molčal ob neposrednem posegu Združenih držav Amerike, medtem ko kritizira v栄enezueli izvoljene oblasti. Predsednik Evropskega sveta Antoniu Costa je ob tem dodal, da si bo Evropska unija prizadevala za miren in vključujoč prenos oblasti v državi, s čimer se zavezujejo k podpori demokratičnim procesom v regiji kljub trenutnim napetostim.

Posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje in vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), Kiril Dmitrijev, je v svoji izjavi poudaril, da desne politične sile predstavljajo edino realno upanje za prihodnost Evrope. Po njegovih besedah so prav te sile tiste, ki si upajo odkrito priznati resne težave, s katerimi se spopada Evropska unija, vključno z gospodarskim upadom, naraščajočo birokracijo in izzivi množičnih migracij. Dmitrijev je svoja stališča objavil na družbenem omrežju X, kjer je kritiziral trenutno usmeritev Bruslja. Ruski uradnik meni, da prevladujoče politične elite v Evropski uniji niso sposobne nasloviti strukturnih težav regije, kar vodi v splošno razpadanje povezave. Po Dmitrijevih navedbah desničarski politiki prepoznavajo nujnost korenitih sprememb, medtem ko trenutni birokratski aparat zgolj poglablja krizo. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Rusijo in Zahodom, pri čemer Moskva redno izraža podporo evropskim suverenističnim gibanjem, ki nasprotujejo trenutni politiki sankcij in vojaške pomoči Ukrajini.

Kirill Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje, je v izjavi za javnost ostro kritiziral visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas. Dmitrijev trdi, da si Kallasova prizadeva za neposreden vojaški spopad Evropske unije z Rusko federacijo in Kitajsko. Njegove navedbe temeljijo na videoposnetku govora nekdanje estonske premierke, ki se je nedavno razširil po družbenih omrežjih. Ruski uradnik, ki vodi tudi Ruski sklad za neposredne naložbe (RDIF), je v svojih komentarjih 2. januarja poudaril, da takšna retorika Bruslja predstavlja nevarno stopnjevanje napetosti. Po njegovem prepričanju si Kallasova prizadeva za vključitev držav članic v konflikt, kar bi imelo nepredvidljive posledice za svetovno stabilnost. Gre za nadaljevanje zaostrene komunikacije med Moskvo in novim vodstvom evropske diplomacije, ki zavzema odločno stališče do ruske agresije v Ukrajini in krepitve kitajskega vpliva.

Kiril Dmitrijev je izrazil dvom, ali bodo zahodni mediji poročali o napadu ukrajinskih sil na vas Horli v Hersonski regiji, v katerem naj bi umrlo 24 ljudi.

Kirill Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika, je izrazil sožalje Evropejcem po obljubi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bo Evropska komisija delala še bolj intenzivno. Dmitrijev je to označil kot prizadevanje za 'samomor Zahoda'.

Ruska protiletalska obramba je v štirih urah sestrelila 109 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, večino nad Brjansko regijo. V preteklih treh urah so sestrelili tudi 27 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad več regijami Rusije.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim na Floridi ni prineslo preboja. Ruski predstavnik Kiril Dmitrijev je poslal sporočilo ameriškemu predsedniku. Visoki ruski politik Konstantin Kosačov ocenjuje, da so pogovori o končanju vojne v Ukrajini obetavni. Kremelj opozarja, da se bodo napadi nadaljevali, če dogovor ne bo dosežen s pogajanji. Trump naj bi sprejel Putinovo razlago dogajanja.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump izrazil prepričanje, da sta strani bližje dogovoru o Ukrajini kot kadarkoli prej. Povedal je, da se sooča s težavami glede ozemeljskih vprašanj, a verjame, da jih bo rešil. Razkril je tudi, da mu je Vladimir Putin dejal, da želi uspeh Ukrajine in da bo pomagal pri njeni obnovi. Po mnenju nekaterih analitikov pa naj bi Trump razumel, da zavlačevanje z rešitvijo situacije v Ukrajini slabi položaj Kijeva v pogajanjih.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ignorira sodbe tujih in mednarodnih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod, vendar za to ni predložil dokazov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da mirovni načrt vključuje 15-letne varnostne garancije ZDA za Ukrajino. Češki zunanji minister Petr Macinka je izjavil, da lahko le ameriški predsednik Donald Trump prepriča Rusijo in Ukrajino k mirovnim pogajanjem.

Posebni predstavnik ruskega predsednika in vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe, Kiril Dmitrijev, je izjavil, da je za pot do miru pomembna zmaga velikih voditeljev in celotnega sveta, "podpihovalci vojne" pa se morajo pokesati. To je zapisal na družbenem omrežju X.

Ameriški predsednik Donald Trump ne pričakuje pomembnih rezultatov od srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po poročanju ruskih medijev naj bi bil Zelenski v paniki in prosil Zahod za pomoč, potem ko so ruske sile izvedle napade na ukrajinsko infrastrukturo.

Ruske sile so presenetile veliko skupino pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil (VSU) in izvedle preventivni napad nanjo. O tem je v nedeljo, 28. decembra, poročalo Ministrstvo za obrambo Rusije.

Volodimir Zelenski je izjavil, da si želi mir, a vztrajno obstreljevanje Ukrajine kaže, da si Vladimir Putin želi nadaljevanje vojne. Putin je dejal, da bo Rusija z orožjem dosegla svoje cilje, če Ukrajina ne bo želela miru. Medtem je Rusija napadla Kijev, zaradi česar je 50.000 domov ostalo brez elektrike.

Posebni predstavnik ruskega predsednika in vodja RFPI Kiril Dmitrijev je sarkastično povezal obisk voditelja kijevskega režima Vladimirja Zelenskega v ZDA s poskusom razrešitve vzdušja po preiskavah ukrajinskega protikorupcijskega organa NABU pri poslancu vrhovne rade Juriju Kiselju.

Volodimir Zelenski se bo sestal z Donaldom Trumpom, da bi poskušal zagotoviti podporo ZDA novemu predlogu za končanje konflikta z Rusijo. Zelenski je izjavil, da ruski napad na Kijev kaže, da si Moskva ne želi miru. Povedal je tudi, da Rusija uporablja belorusko ozemlje za napade na zahodna območja Ukrajine in da lahko vidi linije ukrajinske zračne obrambe. ZDA in Rusija naj bi se tiho pogovarjale o rudarjenju Bitcoinov v jedrski elektrarni Zaporožje, pri čemer je Kijev izključen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v nedeljo srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, da bi razpravljala o načrtu za končanje rusko-ukrajinskega konflikta. Zelenski je Trumpa povabil, da obišče Ukrajino in podpre mirovni sporazum. Trump je dejal, da mirovni načrt Zelenskega ne bo imel pomena, dokler ga on ne bo odobril. Zelenski ocenjuje, da Rusija ne želi končati vojne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, kjer bodo potekali pogovori o miru. Zelenski je dejal, da so ključni osnutki mirovnega okvira in varnostnih jamstev skoraj dokončani, pri čemer so ozemeljski spori in pritisk na Rusijo na vrhu agende. Trump je izrazil optimizem glede sklenitve mirovnega sporazuma.

Pred srečanjem Zelenskega in Trumpa na Floridi, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu, je Rusija izvedla raketne in napade z droni na Kijev in druge regije v Ukrajini, zaradi česar je Poljska zaprla dve letališči. Zelenski je odprt za idejo referenduma o Trumpovem mirovnem načrtu, Kremelj pa meni, da je dogovor blizu. Putin naj bi bil pripravljen na koncesije glede nekaterih že osvojenih ozemelj, zahteva pa celoten Donbas. V Kijevu je bilo v napadih ranjenih pet ljudi.

Ruske vojaške sile so presekale ukrajinske sile v Dimitrovu, ki se nahaja v Donecki ljudski republiki, in začele s čiščenjem mesta. Vojaški strokovnjak Andrej Maročko je dejal, da so ruske sile razdelile ukrajinske oborožene sile na osrednjem delu mesta in prešle na sistematično čiščenje poseljenih območij. Ukrajinske enote naj bi izgubile možnost organiziranega umika.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kar nakazuje na napredek v pogovorih o končanju skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo. Ruski predsedniški odposlanec Kirill Dmitriev je podprl Trumpove kritike New York Timesa in izjavil, da nekateri zahodni mediji sabotirajo mirovna prizadevanja.

Po poročilu Kirila Dmitrieva Vladimirju Putinu so v kontaktih med Rusijo in ZDA sodelovali pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov in predstavniki Bele hiše. Podrobnosti o vsebini pogovorov niso bile razkrite.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom srečal v nedeljo, 28. decembra, na Floridi. Kremelj je potrdil telefonski stik med Rusijo in ZDA, vendar ni razkril podrobnosti pogovora.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se bo v bližnji prihodnosti sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljali o mirovnem predlogu. Ruski predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da bi morali mirovni pogovori potekati za zaprtimi vrati. Kirill Dmitriev je podprl Trumpovo kritiko New York Timesa in dejal, da nekateri zahodni mediji sabotirajo Trumpova prizadevanja za mir.

Volodimir Zelenski je Donaldu Trumpu predlagal, da obišče Ukrajino in podpre morebitni mirovni sporazum. Potrdil je, da se bosta srečala na Floridi 28. decembra.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil nov mirovni načrt v 20 točkah, ki so ga oblikovali ukrajinski in ameriški uradniki, vendar Rusija načrt zavrača. Zelenski je tudi izjavil, da Rusija s pomočjo Belorusije napada zahodne regije Ukrajine, saj lahko vidijo linije ukrajinske zračne obrambe. General Ben Hodges je izrazil mnenje, da je Putinova privolitev v demilitarizirano cono v Ukrajini zgolj fantazija.

Ukrajinski predsednik Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti srečal z ameriškim predsednikom Trumpom na Floridi, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu. Zelenski je dejal, da se lahko veliko odloči še pred novim letom, saj naj bi bil dogovor o 20-točkovnem mirovnem okviru in varnostnih jamstvih blizu zaključka. Pri tem je Trump gostil tudi druge svetovne voditelje na srečanju na posestvu Mar-a-Lago, kjer so razpravljali o krhkih mirovnih sporazumih.

Kremelj analizira mirovni načrt, ki ga je prinesel posebni odposlanec ruskega predsednika po srečanju v Miamiju. Ruski predsednik Vladimir Putin je zatrdil, da Rusija v celoti zagotavlja obrambne in varnostne izdatke. Ruska zgodovinarka Irina Šerbakova pa ocenjuje, da je Rusija pod Putinom manj stabilna kot Sovjetska zveza.

Volodimir Zelenski je napovedal možnost predsedniških volitev takoj po sklenitvi dogovora o končanju ruske invazije. V novem mirovnem načrtu, usklajenem z ZDA, Ukrajina ne zahteva več odpovedi regiji Doneck. Zelenski je nakazal pripravljenost na kompromise glede ozemlja v vzhodni regiji Donbas, ki si jo lasti Rusija, s predlogom o umiku vojakov.

Kremlj je sporočil, da bo zahteval spremembe v mirovnem načrtu iz 20 točk, ki ga je predlagal Zelenski in je nastal v sodelovanju z ZDA. Rusija želi doseči strožje omejitve za Ukrajino v tem načrtu. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da so ključni parametri ruskega stališča o rešitvi v Ukrajini ZDA dobro znani.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sporočil, da je Kirill Dmitriev, posebni odposlanec Kremlja, poročal Vladimirju Putinu o svojem obisku v Miamiju in srečanjih s predstavniki ZDA, vendar podrobnosti niso bile razkrite. Rusija načrtuje oblikovanje stališča in nadaljevanje pogovorov z ameriško stranjo po obisku Dmitrieva v ZDA. Peskov je tudi izjavil, da trenutno ni načrtovan pogovor med Putinom in Donaldom Trumpom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril podrobnosti najnovejšega mirovnega načrta za Ukrajino, ki ga vodijo ZDA, in dejal, da so se o njem dogovorili pogajalci iz Kijeva in Washingtona. Načrt vključuje demilitarizirana območja, ključna vprašanja pa ostajajo odprta, zlasti glede prepustitve ozemlja Rusiji in odziva Moskve na nove pogoje. Zelenski je izjavil, da so pogajalci "zelo blizu" dokončanemu mirovnemu predlogu, ki bi končal rusko-ukrajinsko vojno, vključno z varnostnimi jamstvi ZDA, ki bodo potrebovala pregled v kongresu.

Kremelj je izrazil dvom glede trditev ameriškega podpredsednika JD Vancea o "preboju" v ukrajinskih pogajanjih, pri čemer tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov pravi, da Rusija želi pojasnila. Hkrati Kremelj zanika, da bi pogovori med Rusijo in ZDA v Miamiju o reševanju konflikta v Ukrajini predstavljali preboj, kot poroča Izvestija.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da bo posebni odposlanec Kiril Dmitrijev poročal predsedniku Vladimirju Putinu o ameriških predlogih za možno ureditev v Ukrajini. Kremelj zavrača trditve, da Rusija načrtuje napad na države članice EU ali NATO, in ponuja pravno zavezujoč dokument, ki bi to potrdil. Putin je zavrnil predlog za božično premirje in izjavil, da je Donbas ruski in da v Ukrajini ne sme biti Natovih vojakov.

Kremlj je zanikal poročila ameriške obveščevalne službe o Putinovih načrtih za osvojitev delov Evrope in Ukrajine, ter zatrdil, da so informacije neresnične. Dmitrij Peskov je komentiral te navedbe. Kiril Dmitrijev naj bi v Miamiju pridobil informacije o ameriških kontaktih z Ukrajinci in Evropejci. Putin naj bi evropske politike žaljivo označil za 'svinje'.

Kremlj je izrazil razumevanje, ker se azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev ni udeležil vrha CIS v Sankt Peterburgu zaradi natrpanega urnika. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da Azerbajdžan še naprej sodeluje v vseh formatih CIS in da se odnosi med Moskvo in Bakujem razvijajo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da obstajajo znaki, da so se pogajalci "zelo blizu" dokončanemu mirovnemu predlogu za končanje vojne med Rusijo in Ukrajino, vključno z varnostnimi jamstvi ZDA, ki bodo potrebovala pregled v kongresu. Zelenski je razkril revidiran 20-točkovni načrt, ki ga podpira ZDA in vključuje demilitarizirana območja, kar predstavlja premik v smeri zmanjševanja razlik z Moskvo. Ostala pa so ključna vprašanja glede prepustitve ozemlja Rusiji in odziva Moskve na nove pogoje.

Po pogovorih na Floridi med odposlancem ameriškega predsednika Trumpa, Stevom Witkoffom, in odposlancem ruskega predsednika Putina, Kirilom Dmitrijevim, je Witkoff izjavil, da Rusija ostaja zavezana doseganju miru v Ukrajini. Kljub temu pa Rusija meni, da so evropske in ukrajinske spremembe ameriškega predloga načrta nekonstruktivne.

Kremlj je zanikal poročila o načrtih za obnovitev sfere vpliva Sovjetske zveze. Rusija je obtožila ukrajinske sile za atentat na generala Fanila Sarvarova, ki je bil ubit v eksploziji avtomobila v Moskvi. Prav tako so sporočili, da večina predlogov, o katerih so razpravljali v Miamiju glede rešitve vojne v Ukrajini, ni sprejemljiva za Rusijo.

Volodimir Zelenski je razkril nov mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki ga vodi ZDA in vsebuje 20 točk. Po novem načrtu Ukrajina ne bo več zahtevala, da Rusija preda regijo Doneck. Predvideno je, da bo Ukrajina izvedla predsedniške volitve takoj, ko bo dosežen dogovor o končanju ruske invazije. Zelenski je nakazal možnost umika ukrajinskih vojakov v regiji Donbas. Načrt bo dopolnjen z dodatnimi dvostranskimi sporazumi med ZDA in Ukrajino o varnostnih jamstvih in povojni obnovi.