V Minneapolisu so v četrtek izbruhnili množični protesti po tistem, ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo usodno ustrelil 37-letno Renee Good. Več sto protestnikov je kljub ledenemu dežju korakalo po glavnih mestnih vpadnicah in zahtevalo umik zveznih agentov ter odgovornost za smrt matere treh otrok. Napetosti so se stopnjevale pred zveznim objektom, ki služi kot središče za zadnje poostrene ukrepe zveznih oblasti na področju priseljevanja. Dodatno pozornost javnosti in kritike zveznih organov je sprožil nov incident v Portlandu v zvezni državi Oregon, kjer so zvezni agenti v četrtek popoldne pred bolnišnico streljali na vozilo in pri tem ranili moškega ter žensko. Njuno zdravstveno stanje ostaja neznano, primer pa sta že začela preiskovati zvezni preiskovalni urad FBI in ministrstvo za pravosodje zvezne države Oregon. Župan Portlanda Keith Wilson je skupaj z mestnim svetom že pozval agencijo ICE k takojšnji prekinitvi vseh operacij v mestu. Dogodki so povzročili val ogorčenja po celotni državi, saj so uradni odzivi oblasti še dodatno podžgali nezadovoljstvo javnosti. Medtem ko so priče dogodka v Minneapolisu zanikale uradno različico o samoobrambi agentov, so se zvrstile ostre kritike na račun sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Protestniki opozarjajo na pretirano uporabo sile in neustrezne protokole zveznih agencij, ki delujejo v ameriških mestih.

Agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) je v Minneapolisu ubil žensko, ki naj bi po uradnih navedbah poskušala z vozilom povoziti policiste. Dogodek je sprožil buren odziv lokalne skupnosti, saj so se na kraju streljanja hitro zbrale množice jeznih protestnikov, ki so izražali nezadovoljstvo nad ravnanjem zveznih agentov. Videoposnetki, ki so se pojavili na spletu, prikazujejo razbitine vozila v stanovanjski soseski, kjer se je incident zgodil. Mestni voditelji Minneapolisa so se že odzvali na dogodek in pozvali k miru, hkrati pa zahtevajo temeljito preiskavo okoliščin uporabe smrtonosne sile. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede delovanja službe ICE pod novo ameriško administracijo, kar je dodatno podžgalo nezadovoljstvo prebivalcev. Priče na prizorišču so začele podajati izjave, ki so v nekaterih delih v nasprotju s prvotnimi uradnimi poročili o samoobrambi agentov. Streljanje je povzročilo globok razkol v javnem mnenju, saj so politični predstavniki na zvezni ravni zavzeli zaščitniško držo do agentov, medtem ko lokalni aktivisti opozarjajo na pretirano uporabo sile. Dogodek predstavlja nov izziv za lokalne oblasti, ki se trudijo ohraniti red v mestu z dolgo zgodovino napetosti med policijo in državljani.

V Minneapolisu so se v četrtek stopnjevale napetosti in izbruhnili množični protesti po tistem, ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Good. Mati treh otrok je bila ustreljena v glavo med izvajanjem ostrejše politike priseljevanja, ki jo je uvedla administracija predsednika Trumpa. Lokalni uradniki so dejanje obsodili, medtem ko se nemiri širijo po mestnih ulicah, kjer protestniki blokirajo glavne prometnice in zahtevajo odgovornost zveznih organov. Incident v Minnesoti pa ni osamljen primer zveznega posredovanja, saj sta bila v četrtek v Portlandu v zvezni državi Oregon v novem streljanju zveznih agentov ranjena dva človeka v vozilu. Ti dogodki so sprožili val kritik in podroben nadzor nad operacijami zveznih organov pregona po celotnih Združenih državah Amerike. Zvezni preiskovalni urad (FBI) je že sprožil preiskavo dogodkov v Portlandu, medtem ko se skupnost v Minneapolisu pripravlja na nadaljnje demonstracije in žalne slovesnosti. Napetosti med zveznimi oblastmi in uradniki zvezne države Minnesota so se dodatno poglobile zaradi nasprotujočih si informacij o poteku streljanja. Medtem ko so nekateri uradniki pozivali k strpnosti, so pričevanja s terena sprožila dvome o uradnih različicah dogodkov, kar je podžgalo ogorčenje javnosti. Razmere ostajajo negotove, saj prebivalci in aktivisti zahtevajo sistemske spremembe v delovanju imigracijskih služb.

V Minneapolisu so se razširili množični protesti po sredinem incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) med izvajanjem ukrepov nove administracije pod vodstvom Donalda Trumpa ustrelil in ubil ameriško državljanko Renee Nicole Good. Incident je sprožil val ogorčenja med lokalnimi prebivalci in voditelji, ki zavračajo uradne trditve zveznih oblasti, da je šlo za dejanje samoobrambe. Župan Minneapolisa je dejanje označil za lahkomiselno in nepotrebno, medtem ko guverner poziva k strpnosti. Napetosti v mestu se stopnjujejo, saj priče dogodka podajajo izjave, ki so v neposrednem nasprotju z uradno različico dogodkov. Po pričevanjih očividcev naj bi bilo ravnanje agentov panično in neorganizirano, kar je povzročilo nepotrebno izgubo življenja na snežnih ulicah mesta, ki so zdaj postale prizorišče spominskih slovesnosti in protestnih shodov. Smrt Goodove se je zgodila v času povečanega pritiska na priseljenske skupnosti, kar je še dodatno podžgalo kritike na račun metod dela zveznih agentov. Odzivi na dogodek segajo do najvišjih političnih ravni, kjer se spopadata interpretaciji o upravičenosti uporabe sile. Medtem ko sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem zagovarja agente in poziva javnost k podpori zveznim organom, lokalne oblasti in aktivisti opozarjajo na sistemske težave in nasilje, ki ga prinaša nova strožja politika priseljevanja. Mesto ostaja v stanju visoke pripravljenosti zaradi morebitnih nadaljnjih nemirov.

V več mestih po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu ustrelil Renee Nicole Good. Administracija predsednika Donalda Trumpa je kljub naraščajočim napetostim odločno podprla ravnanje zveznih organov in hkrati blokirala poskuse zvezne države Minnesota, da bi neodvisno raziskala dogodek. Podpredsednik JD Vance je javno stopil v bran agenciji ICE, medtem ko so vladni uradniki kritizirali pokojno žensko, kar je dodatno razvnelo strasti med protestniki. Dogodek je povzročil globok spor med lokalnimi voditelji Minnesote in zvezno oblastjo. Lokalni predstavniki zavračajo trditve zveznih oblasti o samoobrambi in jih označujejo za dezinformacije, medtem ko je ministrica za pravosodje Pam Bondi protestnike v Minnesoti opozorila, naj se ne približujejo zveznim agentom. Razmere ostajajo napete, saj se protesti širijo po celotni državi, pričevanja očividcev pa so v neposrednem nasprotju z uradno razlago dogodka. Streljanje se je zgodilo v času že tako povečanih družbenih trenj, povezanih z delovanjem zveznih agencij pod novo administracijo. Odločitev Trumpove vlade, da prepreči državno preiskavo, je sprožila ustavno-pravne razprave o pristojnostih zveznih in državnih organov. Številni kritiki poudarjajo, da takšna poteza spodkopava zaupanje javnosti v pravosodni sistem in povečuje tveganje za nadaljnje nasilje na ulicah ameriških mest.

V Minneapolisu so v četrtek izbruhnili siloviti spopadi med protestniki in zveznimi agenti po tem, ko je pripadnik ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Nicole Good. Demonstranti so se zbrali pred zvezno stavbo Bishop Henry Whipple, kjer je sedež lokalne izpostave ICE, in zahtevali umik zveznih agentov iz mesta. Napetosti so dosegle vrhunec, ko so zamaskirani agenti proti množici uporabili solzivec in poprove kroglice, da bi razgnali protestnike, ki so vzklikali gesla proti zvezni agenciji. Incident je sprožil val ogorčenja po vsej državi, saj so se solidarnostni protesti razširili v mesta, kot so Sacramento, Orlando in Harrisburg. Lokalni voditelji v Minneapolisu so obsodili dejanje zveznih oblasti, župan pa je javno pozval agencijo ICE, naj zapusti mesto. Medtem ko uradni viri trdijo, da je šlo pri streljanju za samoobrambo, ko naj bi vozilo Renee Good pospešilo proti agentom, priče in posnetki na družbenih omrežjih ponujajo drugačno sliko dogajanja, kar je dodatno podžgalo jezo javnosti. Policija je v Minneapolisu pridržala najmanj dve osebi, medtem ko so se protesti nadaljevali v obliki bdenj in uličnih shodov. Razmere ostajajo napete, saj aktivistične skupine napovedujejo nove shode proti domnevnemu brutalnemu ravnanju zveznih organov in zahtevajo polno odgovornost vpletenih agentov. Politične razprave o pooblastilih službe ICE in njihovem delovanju znotraj mest so se z dogodkom znova preselile v središče ameriškega javnega diskurza.

Po ZDA so se razširili protesti zaradi usodnega streljanja v Minneapolisu, kjer je agent ICE ubil 37-letno žensko. Protesti so potekali tudi v Milwaukeeju, Richmondu in Detroitu, kjer so se zbrali protestniki, prižigali sveče in zahtevali odgovornost za dejanje agenta ICE. V Richmondu so protestniki obsodili streljanje neoborožene ženske. V Detroitu je incident sprožil zaskrbljenost glede ravnanja agentov ICE.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po usodnem streljanju ameriške državljanke s strani agenta ICE v Minneapolisu so se napetosti še stopnjevale. Predsednik Trump se je ob soočenju z novinarji izogibal jasnim odgovorom glede dogodka. Poročali so, da so zvezni agenti izzivali protestnike, medtem ko je prisotnost vodje mejne službe na protestih sprožila vprašanja. Jimmy Kimmel in Stephen Colbert sta v svojih oddajah obravnavala streljanje, medtem ko se zdi, da je Trump po ogledu videoposnetka dogodka spremenil svoje stališče.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Minneapolisu so izbruhnili protesti in ogorčenje zaradi smrtnega streljanja agenta ICE na Renee Good. Protestniki v New Yorku so vzklikali "Kristi Noem bo visela!" in "Reši življenje, ubij agenta ICE".

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je naznanila, da bodo venezuelski migranti, ki v Združenih državah Amerike bivajo pod statusom začasne zaščite (TPS), lahko zaprosili za begunski status oziroma azil. Ta poteza sledi njeni predhodni odločitvi, s katero je končala program začasne zaščite za približno 600.000 Venezuelcev, ki so to obliko statusa pridobili pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Nova uredba omogoča migrantom, da kljub prekinitvi prejšnjega programa iščejo pravno pot do zaščite preko azilnih postopkov. Odločitev guvernerke Noem predstavlja pomemben zasuk v migracijski politiki zvezne države, saj neposredno vpliva na usodo številnih posameznikov, ki so v državi iskali zatočišče pred politično in gospodarsko krizo v Venezueli. S tem se odpira vprašanje prihodnje integracije in pravne varnosti venezuelskih državljanov v tem delu ZDA.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem in svetovalec Bele hiše Stephen Miller, ki sta ključna akterja pri izvajanju stroge priseljenske politike Donalda Trumpa, sta se udeležila novoletnega praznovanja v letovišču Mar-a-Lago na Floridi. Na družbenih omrežjih je zaokrožil videoposnetek, na katerem omenjena funkcionarja plešeta na uspešnico iz devetdesetih let prejšnjega stoletja z naslovom Ice Ice Baby. Posnetek, ki ga je prvotno delila Millerjeva soproga Katie Miller, je sprožil številne odzive na spletu, pri čemer so mnogi uporabniki njun nastop označili za neprijeten oziroma neroden. Na posnetku je videti Millerja, sicer arhitekta Trumpovih načrtov za množične deportacije, kako se ziba v ritmu glasbe, medtem ko Noemova, ki v novi administraciji prevzema vodenje ministrstva za domovinsko varnost, ploska in dviguje palec v znak odobravanja. Dogodek je pritegnil pozornost predvsem zaradi kontrasta med njunima resnima političnima vlogama in sproščenim vzdušjem na zabavi novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike. Poleg plesnega vložka so objave na družbenih omrežjih sprožile tudi ugibanja o nosečnosti Katie Miller, saj je ob fotografiji prejela številne čestitke.

Na novoletnem praznovanju novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa v letovišču Mar-a-Lago sta bila posneta Stephen Miller, namestnik vodje kabineta Bele hiše, in Kristi Noem, ministrica za domovinsko varnost, med plesom na skladbo Ice Ice Baby. Videoposnetek, ki ga je prvotno delila Millerjeva soproga Katie Miller, je hitro postal viralen in sprožil številne negativne odzive v javnosti. Komentatorji na družbenih omrežjih so nastop označili za neprijeten, nekateri pa so ob tem izpostavili njuno vlogo pri izvajanju stroge migracijske politike. Miller, ki velja za glavnega arhitekta Trumpovih agresivnih deportacijskih načrtov, in Noemova, ki nadzoruje delo agencije ICE, sta na posnetku vidna med sproščenim gibanjem v ritmu glasbe iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kritiki so na platformah X in Bluesky izrazili ogorčenje, pri čemer so nekateri nekdanji vladni uslužbenci ravnanje označili za neprimerno glede na resnost njunih nalog v administraciji. Dogodek se je odvil v okviru Trumpove tradicionalne novoletne zabave, kjer so se zbrali najožji zavezniki prihajajoče vlade.

Po tem, ko je sprva zamrznila sredstva za varstvo otrok v Minnesoti zaradi goljufij, je Trumpova administracija razširila zamrznitev na vse zvezne države ZDA. Administracija je zahtevala podrobne načrte nadzora od vseh držav. Trump je izjavil, da je goljufija v Kaliforniji, New Yorku in Illinoisu še hujša kot v Minnesoti. Zamrznitev sredstev je bila označena kot »uničujoč napad« na družine.

Ameriški preiskovalci so v zvezni državi Minnesota sprožili obsežno preiskavo domnevnih finančnih goljufij v centrih za dnevno varstvo otrok, potem ko so videoposnetki na družbenih omrežjih opozorili na morebitne nepravilnosti. Čeprav so bili številni centri, omenjeni v posnetkih, v preteklosti že oglobljeni zaradi kršitev varnostnih standardov, preiskovalci sprva niso odkrili dokazov o načrtnih goljufijah. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je potrdila, da agenti zdaj izvajajo obsežno operacijo, ki se osredotoča na sistemske nepravilnosti v sektorju otroškega varstva. Preiskava se je razširila zaradi pritiska javnosti in novih indicev, ki nakazujejo na morebitno zlorabo javnih sredstev. Organi pregona preučujejo povezave med varnostnimi pomanjkljivostmi in finančnim poslovanjem omenjenih ustanov. Kljub predhodnim ugotovitvam, da ni bilo neposrednih dokazov o kaznivih dejanjih, so novi dokazi spodbudili zvezne organe k ukrepanju, kar kaže na povečan nadzor nad porabo sredstev v zasebnem sektorju varstva.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) in Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) sta napovedala znatno povečanje virov za preiskavo domnevnih razširjenih goljufij v zvezni državi Minnesota, ki so se osredotočale predvsem na centre za otroško varstvo. Operacija, ki jo je sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem označila za masovno preiskavo, je bila sprožena po objavi viralnega posnetka na družbenih omrežjih pretekli konec tedna. Preiskovalci se osredotočajo na nepravilnosti pri porabi proračunskih sredstev, namenjenih socialni pomoči in varstvu otrok v regiji, ki je znana po največji somalijski skupnosti v Združenih državah Amerike. Preiskava vključuje povečano prisotnost zveznih agentov na terenu, ki preverjajo finančno poslovanje številnih ustanov. Po navedbah predstavnikov DHS so bili številni cilji preiskave identificirani neposredno na podlagi javno objavljenih informacij in posnetkov, ki so nakazovali na neupravičeno prejemanje državnih subvencij. Čeprav so bili nekateri namigi podani s strani FBI, je javni pritisk po objavi posnetka znatno pospešil ukrepanje zveznih oblasti v tej zvezni državi. Namen operacije je zajeziti izkoriščanje javnih sredstev in zagotoviti transparentnost delovanja ponudnikov varstvenih storitev.

Po poročilih ABC News je Trumpova administracija zamrznila sredstva za otroško varstvo v vseh 50 zveznih državah in ne samo v Minnesoti. Zvezne države morajo zdaj predložiti podrobne načrte nadzora. Poleg tega je pritožbeno sodišče odločilo, da lahko Trumpova administracija zadrži sredstva Medicaida od organizacije Planned Parenthood in drugih zdravstvenih centrov, ki opravljajo splave, medtem ko postopek tožbe poteka.

Agenti ameriškega Ministrstva za domovinsko varnost so v ponedeljek v Minneapolisu začeli izvajati obsežno operacijo, usmerjeno proti razširjenim goljufijam na področju varstva otrok in drugih oblik finančnih prevar. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je prek družbenega omrežja X potrdila, da so zvezne oblasti že na terenu in aktivno preiskujejo sume nepravilnosti. Preiskovalci so vstopili v več podjetij in opravili pogovore z uslužbenci, kar so potrdili tudi objavljeni videoposnetki operacije. Gre za usklajeno akcijo zveznih oblasti, ki naj bi razkrila mrežo zlorab javnih sredstev. Ministrica Noemova je preiskavo označila za odgovor na »vsesplošne goljufije«, vendar podrobnejših informacij o konkretnih osumljencih ali višini povzročene škode ministrstvo za zdaj še ni razkrilo.

Analitik je poročal, da se Trumpova "turneja maščevanja" seli v Belo hišo, ker naj bi ga eden od njegovih pomočnikov "ponižal". Republikanski poslanec, ki je Trumpu "trn v peti", je zbral na tisoče dolarjev s Trumpovo božično žalitvijo. Poročilo tudi navaja, da je Trump priznal, da tretji mandat "ni mogoč". V ZDA je britanski učitelj označen za teroristično grožnjo, ker je v razredu o ameriški politiki predvajal Trumpove videoposnetke.

V prvem letu drugega Trumpovega mandata je zunanja politika prevzela osrednjo vlogo, kar je presenetljivo glede na njegov 'America First' pristop iz leta 2024. Beli Afrikaner iz Južne Afrike, ki je v ZDA pričakoval preferencialno obravnavo kot begunec, je bil presenečen nad pridržanjem. Analiza mandata Karoline Leavitt kot tiskovne predstavnice Bele hiše pa jo označuje za 'lep obraz fašistov'.

Donald Trump je v božičnem sporočilu napadel demokrate in medije, ob tem pa omenil Jeffreyja Epsteina in zanikal kakršnekoli povezave z njim. Obenem so se pojavili novi zapisi, ki podpirajo namige FBI o povezavi med Trumpom in Epsteinom. Nekdanja Trumpova odvetnica za pomilostitve pa ga je obtožila 'brezobzirnega' pomiljevanja zločinov. Objavljeni so bili tudi novi dokumenti v zvezi s preiskavo Epsteina, ki razkrivajo zakulisje in vpliv na žrtve.

Donald Trump Jr. je bil izpostavljen posmehu zaradi izjave, ki jo je podal. Pro-Trump milijarder Peter Thiel razmišlja o selitvi iz Kalifornije zaradi predlaganih davčnih sprememb. Analiza je pokazala, da je Trumpova administracija morda kršila ustavo z objavami prazničnih podob. Trump je pozval Ministrstvo za pravosodje k objavi Epsteinovih datotek, ki bi potencialno razkrile povezave demokratov. Napovedani so mu tudi 'zastrašujoči izzivi' v letu 2026.

Predsednik Kennedyjevega centra je ostro kritiziral glasbenika, ki je odpovedal nastop na božični večer, potem ko je Bela hiša napovedala dodajanje Trumpovega imena na stavbo. Demokrati so analizirali napake v volilnem letu 2024, ko je Trump premagal Bidna v vseh sedmih ključnih državah. Pravni strokovnjaki so predlagali agresivno agendo za prve dni naslednjega demokratskega predsednika, s ciljem povračila republikancem za poteze v času Trumpove administracije.

Donald Trump se sooča s kritikami zaradi domnevnega prikrivanja informacij v zvezi z Jeffreyjem Epsteinom in zaradi ostrih prazničnih izjav. Prav tako se pojavljajo vprašanja o njegovem mentalnem stanju in političnem vplivu. Različni analitiki in kolumnisti izpostavljajo Trumpovo spreminjajoče se vedenje, upad podpore in morebitne pravne ter politične izzive, s katerimi se sooča.

Donald Trump se sooča z naraščajočimi kritikami zaradi več razlogov. Nekdanji tožilec Joyce Vance trdi, da Ministrstvo za pravosodje manipulira z objavo datotek Jeffreyja Epsteina, da bi zaščitilo Trumpa. Prav tako se pojavljajo očitki o Trumpovem nenavadnem božičnem obnašanju in poznih nočnih objavah na družbenih omrežjih, ki so sprožile negativen odziv. Nekateri MAGA vplivneži so se obrnili proti Trumpu zaradi ravnanja z Epsteinovimi datotekami, medtem ko se pojavljajo vprašanja o njegovem kognitivnem upadanju. Poleg tega je Trumpova božična objava, polna sovražnih izjav, sprožila kritike, analitiki pa opozarjajo na erozijo njegovega vpliva in naraščajočo nepomembnost.

Trumpova administracija nadaljuje s strogo protimigrantsko politiko. Stephen Miller je izrazil ksenofobna stališča o priseljencih iz držav v težavah, medtem ko je administracija odpravila začasni pravni status za več kot 1,5 milijona priseljencev do leta 2025. Poleg tega je Mora Namdar, priseljenka druge generacije, imenovana na položaj, ki ji omogoča omejevanje vizumov migrantom, kritičnim do Izraela. Ti ukrepi kažejo na sistematično zaostrovanje migrantske politike v Združenih državah.

Donald Trump je obsodil objavo dosjejev o Jeffreyju Epsteinu in jo označil za demokratsko prevaro. Zagovarjal je tudi davčne olajšave, kritiziran pa je bil zaradi domnevnih kršitev ustave s strani njegove administracije pri objavljanju prazničnih podob, ki so vključevale krščanski nacionalizem. Pro-Trump milijarder Peter Thiel razmišlja o selitvi iz Kalifornije zaradi predlaganih višjih davkov za najbogatejše.

Beli Afrikaner iz Južne Afrike je bil presenečen, ko je bil pridržan v ZDA, kljub pričakovanjem preferencialne obravnave kot begunec pod Trumpovo administracijo. Trumpova zunanja politika se je v drugem mandatu premaknila od "America First" k intervencionizmu. Konzervativni komentator George Will je izrazil olajšanje, da se leto 2025 končuje. Trump je kritiziral objavo datotek primera Jeffreyja Epsteina in trdil, da gre za prevaro.

Po mnenju kolumnista naj bi Donald Trump ustvaril najslabše možne razmere za žrtve Jeffreyja Epsteina. Alternet.org poroča, da je 16. decembra, na rok za izpolnitev zakona o transparentnosti Epsteinovih datotek iz leta 2025, Ministrstvo za pravosodje ZDA objavilo na tisoče 'neklasificiranih' datotek o milijarderju Jeffreyju Epsteinu. Pisec iz New York Magazine pa se oklepa upanja, da je pismo Epsteina avtentično.

Beli Afrikaner iz Južne Afrike je bil presenečen ob prihodu v ZDA, saj ni prejel preferencialne obravnave pri prošnji za status begunca, kot je pričakoval od Trumpove administracije. Karoline Leavitt, tiskovna predstavnica Bele hiše, je bila analizirana kot 'lepa podoba fašistov'. Trumpova zunanja politika se je v njegovem drugem mandatu preusmerila od načela 'Amerika na prvem mestu' k intervencionizmu. Nekdanji tožilec je zavrnil trditve Trumpovega ministrstva za pravosodje glede primera Epstein, pri čemer je uporabil besede Kasha Patela.

Donald Trump se je soočal s kritikami zaradi prizadevanj za ohranjanje svoje zapuščine in obravnave Grenlandije, kljub njenemu nasprotovanju. Nekdanji pisec govorov GOP ga je kritiziral zaradi "sovražnih tvitov". Medtem se je administracija osredotočala na gospodarsko agendo kljub opozorilom. Hkrati je Trump izgubljal podporo znotraj gibanja MAGA, saj so se voditelji gibanja začeli razhajati.

Donald Trump se je burno odzval na objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina, pri čemer je celotno zadevo označil za demokratično prevaro. Hkrati se je soočil s pritiskom republikanskih senatorjev, ki zahtevajo, da zavzame ostrejšo stališče do Vladimirja Putina pred njunim pričakovanim srečanjem. Predstavil je tudi načrte za prenovo Kennedyjevega centra. Republikanski predstavnik Thomas Massie pa je zbral denar od Trumpa, ki ga je sicer označil za 'nizkotneža' zaradi njegove vloge pri posredovanju dosjejev Epstein.

Objava novih dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina je ponovno obremenila nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, saj se njegovo ime pojavlja v številnih dokumentih. Objava je sprožila kritike na račun pravosodnega ministrstva zaradi počasnosti in prikrivanja informacij. Medtem se v Trumpovem taboru pojavljajo frustracije glede komuniciranja v zvezi s temi dokumenti, nekateri pa celo pozivajo k Trumpovi odstavitvi. Odkritje dodatnih milijon dokumentov je še dodatno zamaknilo zaključek postopka objave.

Ob koncu prvega leta Trumpove vrnitve v urad sta se pod drobnogledom znašli dve visoki uradnici: sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem in direktor FBI Kash Patel. Kljub javni podpori Trumpa se pojavljajo vprašanja o njuni prihodnosti na položajih.

Na CBS News so se nadaljevali nemiri po umiku segmenta '60 Minutes'. Medtem je danski profesor pojasnil, kako bi Trump lahko predstavil izid glede Grenlandije kot zmago. Republikanci so postali zaskrbljeni glede nepriljubljenosti Trumpove kampanje pred vmesnimi volitvami. Demokrati so obtožili republikance za težave z dostopnostjo, ki so jih po mnenju nekaterih povzročili sami. Opaziti je bilo, kako je Trump izgubljal nadzor nad MAGA gibanjem, medtem ko se MAGA voditelji medsebojno razdvajajo.

Ameriška agencija za priseljevanje in carino (ICE) je med božičnimi prazniki in v preteklih 11 mesecih aretirala več nasilnih nezakonitih priseljencev s kriminalno preteklostjo. Med aretiranimi so bili posamezniki, obtoženi ali obsojeni za umore, pedofilijo, posilstva, povezave z tolpami, trgovino z drogami in terorizem. Po podatkih Ministrstva za domovinsko varnost je bilo 70 % aretiranih že obtoženih ali obsojenih za kazniva dejanja v Združenih državah.

Trumpova administracija je odredila zaustavitev petih obsežnih projektov vetrnih elektrarn, ki so bili v izgradnji ob vzhodni obali ZDA, za najmanj 90 dni. Demokratski guvernerji štirih prizadetih držav – Connecticut, Rhode Island, Massachusetts in New York – so se zavezali, da se bodo borili proti tej odločitvi.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval venezuelskega predsednika Nicolása Madura, naj odstopi s položaja, saj bi bilo to po njegovem mnenju "pametno". ZDA so okrepile blokado zoper Venezuelo s pomočjo mornariških sil. Republikanci so bili razdeljeni glede tega, ali naj Trump uporabi vojaško silo za strmoglavljenje Madura.

Trumpova administracija je nadaljevala z blokado venezuelske naftne industrije in poskušala spodbuditi venezuelsko vojsko, da bi odstavila Madura. ZDA so blokirale tankerje z venezuelsko nafto, kar povečuje pritisk na Madura, vendar Chevron še naprej deluje v Venezueli z izjemnim dovoljenjem Trumpove administracije, ki mu omogoča proizvodnjo in izvoz nafte kljub sankcijam.

Ameriška vlada, po besedah ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem, si prizadeva odstraniti venezuelskega predsednika Nicolása Madura s položaja, s čimer ZDA nadaljujejo pritisk na Madurovo vlado in podpirajo spremembo oblasti v Venezueli. Predsednik Maduro je poslal pismo voditeljem držav, v katerem opozarja pred napadi in piratstvom, ki jih sponzorirajo ZDA, saj naj bi destabilizirali ves svet.

Trumpova administracija je odredila prekinitev gradnje petih velikih vetrnih projektov ob vzhodni obali za najmanj 90 dni. Odredba je bila izdana v obliki pisem, poslanih graditeljem.

Papež Leo je imenoval ameriške škofe, ki kritizirajo Trumpovo zaostrovanje migrantske politike. Strokovnjaki za katoliško cerkev so dejali, da s tem Papež uresničuje evangeljska načela z imenovanjem ljudi, ki močno zagovarjajo priseljence in človeško dostojanstvo. Poleg tega so verski strokovnjaki pojasnili, kako krščanski nacionalisti uporabljajo in zlorabljajo Biblijo, pri čemer so poudarili raznolikost krščanstva, od fundamentalistov do ljudi z bolj niansiranim pogledom na vero.

Sekretarka za domovinsko varnost ZDA, Kristi Noem, je ponovila, da bi moral Nicolás Maduro oditi s položaja predsednika Venezuele. Obtožila ga je, da podpira nezakonite dejavnosti z denarjem od nafte, ki po njenem mnenju širijo droge in uničujejo prihodnje generacije Američanov.

Mediji poročajo o novem poskusu ZDA, da bi prevzele nadzor nad tankerjem ob obali Venezuele. V člankih ni dodatnih informacij o identiteti tankerja ali razlogih za ameriško posredovanje.

ZDA so zasledovale še en tanker v bližini Venezuele, ki naj bi bil del 'nezakonitega izogibanja sankcijam' s strani Venezuele. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi plovilo plulo pod lažno zastavo. Dogajanje se odvija v času, ko administracija Donalda Trumpa očitno zaostruje ukrepe proti plovilom, povezanim z venezuelsko vlado.

ZDA so v Karibskem morju zasledovale še en, že tretji tanker, domnevno zaradi kršenja sankcij, kar je potrdil ameriški uradnik. Venezuela je obsodila ZDA zaradi 'kraje in ugrabitve' zaseženega tankerja ter 'prisilnega izginotja' njegove posadke. Po poročanju New York Timesa, zaseženi tanker ni bil pod sankcijami in je v lasti kitajskega podjetja.

Po streljanju na univerzah Brown in MIT, v katerih je bil osumljenec tuj državljan, ki je v Združene države Amerike vstopil preko programa loterije zelenih kart, je administracija predsednika Trumpa ustavila ta program. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je na Trumpovo zahtevo odredila začasno ustavitev programa Diversity Immigrant Visa (DV). Hkrati je Trumpova administracija začela promovirati nov program 'zlata karta', ki bogatim priseljencem omogoča hitrejši postopek pridobitve vizuma v ZDA, s čimer so doslej zaslužili že več kot milijardo dolarjev.