Nova grška fregata Kimon, ki predstavlja pomembno posodobitev grških oboroženih sil, je po izplutju iz francoskega Lorienta prispela v grške vode. Plovilo bo v četrtek, 15. januarja, uradno vplulo v pomorsko bazo Salamina, kjer ga bo sprejel grški politični vrh s premierjem Kiriakosom Micotakisom na čelu. Fregata, ki velja za eno najsodobnejših v svojem razredu, je pred potjo v domovino v Brestu prevzela začetni oborožitveni tovor, kar simbolizira začetek novega obdobja moči grške vojne mornarice. Projekt nabave fregate Kimon je plod obrambnega sodelovanja med Grčijo in Francijo, s čimer Atene krepijo svojo strateško prisotnost v Vzhodnem Sredozemlju. Slavnostni dvig grške zastave je bil opravljen že decembra lani v francoski ladjedelnici, sedaj pa se plovilo vključuje v aktivno operativno sestavo. Nova fregata bo opremljena z naprednimi sistemi za protizračno obrambo in elektronsko bojevanje, kar bo Grčiji omogočilo boljši nadzor nad morskimi potmi in varnostjo meja. Analitiki poudarjajo, da je prihod fregate Kimon ključen korak v modernizaciji grške flote, ki se spopada s potrebo po tehnološki nadgradnji zaradi regionalnih napetosti. Vplutje v Salamino bo spremljala slovesnost z najvišjimi vojaškimi častmi, saj plovilo ne pomeni le povečanja ognjene moči, temveč tudi potrditev tesnega zavezništva znotraj Evropske unije in zveze NATO. Grčija s tem nakupom jasno sporoča svojo namero po ohranjanju stabilnosti in suverenosti v regiji.

Grška vojna mornarica je v svoje vrste uradno sprejela prvo novo fregato razreda Belharra, poimenovano Kimon, ki je po plovbi iz francoskega Lorienta prispela v grške vode. Gre za najsodobnejše in najbolje oboroženo plovilo v svojem razredu v Evropi, ki predstavlja začetek nove dobe za grške oborožene sile. Plovilo je pot začelo v Franciji, se ustavilo v Brestu za prevzem prvega tovora oborožitve ter uspešno prestalo preizkuse povezljivosti bojnih sistemov in senzorjev v realnih razmerah. Ob vstopu v grško teritorialno morje se je fregata Kimon srečala s fregato Aigaion, ki trenutno sodeluje v misiji Evropske unije Irini. Ob tej priložnosti sta ladji izvedli prvo skupno komunikacijsko vajo, kar simbolizira prenos nalog na novo generacijo plovil. Fregata Kimon zdaj pluje proti pomorskemu oporišču Salamina, kjer bo v četrtek potekal slavnostni sprejem ob prisotnosti visokih državnih predstavnikov, vključno s predsednico republike Katerino Sakellaropoulou in predsednikom vlade Kiriakosom Micotakisom. Prihod plovila pomeni pomembno krepitev grške strateške moči v Sredozemlju. Po prihodu v bazo se bo začel postopek polne integracije v floto, ki vključuje dodatna certificiranja, testiranja v domačih komunikacijskih omrežjih in usposabljanje posadke po nacionalnih standardih. Kimon je prva izmed načrtovanih fregate FDI (Fregate de Defense et d'Intervention), ki bodo tvorile hrbtenico posodobljene grške mornarice.

Pakistanski finančni minister Muhammad Aurangzeb je priznal, da so nekatere večnacionalne družbe zapustile državo zaradi visokih davkov in stroškov energije. V svojem nagovoru v Islamabadu je podjetja pozval k posodobitvi poslovnih modelov in izpostavil primer podjetij Nestle in Unilever, ki sta z lokalnim pridobivanjem surovin ohranila dobičkonosnost. Kljub odhodom nekaterih investitorjev je minister izpostavil, da je v zadnjem letu in pol na pakistanski trg vstopilo 20 novih tujih vlagateljev, hkrati pa vlada nadaljuje s procesi privatizacije. V Grčiji se je premier Kiriakos Micotakis sestal s predstavniki kmetov, s katerimi je dosegel dogovor o konkretnih ukrepih za podporo kmetijskemu sektorju. Vlada je odobrila razširitev seznama upravičencev do cenejše električne energije in napovedala prestrukturiranje kmetijske politike. Micotakis je poudaril, da bodo grški kmetje imeli najnižje cene električne energije v Evropi, kar bo vključevalo tudi tiste, ki so uredili odplačevanje svojih dolgov. Sredstva bodo namenjena predvsem pridelovalcem s slabšimi letinami in živinorejcem, ki jih je prizadela bolezen malih boginj. Medtem je opozicija v Papuanski Novi Gvineji pod vodstvom Jamesa Nomaneja ostro kritizirala vladno proračunsko politiko in opozorila na gospodarsko krizo. Nomane je izpostavil nenehno padanje vrednosti domače valute kina v zadnjih petih letih, kar je posledica vladne politike postopne devalvacije. Zaradi velike odvisnosti države od uvoza so se življenjski stroški za prebivalce močno povišali, kar po mnenju opozicije demantira uradne vladne podatke o uspešnem finančnem upravljanju države.

Vlada se je ponovno sestala s predstavniki kmetov, medtem ko opozicija, natančneje Sokratis Famellos (SYRIZA-PS), kritizira premierja Mitsotakisa zaradi neustreznega reševanja kmetijskih vprašanj in srečanj s kmeti, ki zastopajo le sebe. Kmetje nadaljujejo z blokadami že 46 dni in se usklajujejo glede nadaljnjih korakov na vseslovenskem srečanju v Palamasu.

Predstavniki 14 kmetijskih blokad in rejcev živine so se v palači Maksimos sestali z grškim premierjem Kiriakosom Mitsotakisom, vendar pogovori niso prinesli dokončne rešitve sporov. Srečanje, ki je trajalo več kot tri ure in pol, je vključevalo 25 predstavnikov kmetov, ki so poudarili, da so rešitve mogoče le skozi dialog, vendar trenutni vladni predlogi ne zadostujejo njihovim zahtevam glede visokih stroškov pridelave in energentov. Kljub temu da so nekateri udeleženci pogovor opisali kot vsebinski in odkrit, so predstavniki kmetov iz Malgare in drugih regij izrazili nezadovoljstvo nad izidom pogajanj. Konstantinos Anestidis, sindikalni predstavnik iz Malgare, je srečanje označil za neuspešno in opozoril na možnost ponovnih blokad cest po vsej državi. Kmetje vztrajajo pri svojih zahtevah po večji finančni pomoči in sistemskih spremembah v kmetijski politiki. Zaradi neizpolnjenih pričakovanj so kmetijski sindikati že napovedali nove sestanke, na katerih bodo usklajevali nadaljnje korake in stopnjevanje protestnih aktivnosti. Vlada na drugi strani poudarja, da so njene finančne zmogljivosti omejene, kar nakazuje na nadaljnje obdobje socialnih nemirov v kmetijskem sektorju.

Vrhovni sveti grških oboroženih sil so v januarju 2026 sprejeli odločitve o izrednih napredovanjih in upokojitvah v mornarici in kopenski vojski. Vrhovni mornariški svet (ANSK) je na podlagi odločb s številkami 4/S.4 in 5/S.5, sprejetih 12. januarja 2026, potrdil povišanje številnih kapitanov v čin komodorja, da bi zapolnili prosta sistemska mesta. Med povišanimi so tako častniki bojnih enot kot tudi inženirskega kadra, kar zagotavlja kontinuiteto operativnega vodenja mornarice. Istočasno je Generalštab grške kopenske vojske na podlagi sklepa vrhovnega vojaškega sveta objavil sezname za izredna povišanja polkovnikov različnih rodov. Napredovanja so bila odobrena za častnike v pehoti, topništvu, konjenici, oklepnih enotah, inženiriji in letalstvu kopenske vojske. Ta poteza sledi širši reorganizaciji in osvežitvi poveljniškega kadra, ki jo država izvaja v luči trenutnih varnostnih razmer. Kadrovske spremembe v vojaškem vrhu so tesno povezane z nedavno odločitvijo Sveta za nacionalno varnost (KYSEA) pod vodstvom premierja Kiriakosa Micotakisa o podaljšanju mandatov najvišjim načelnikom generalštabov. Gre za usklajeno prizadevanje za stabilizacijo obrambnega sistema, medtem ko se na nižjih ravneh poveljstva izvaja načrtovana menjava generacij in zapolnjevanje ključnih položajev z novimi izbranimi častniki.

Grški podpredsednik vlade Kostis Hadzidakis je na gospodarskem forumu v Solunu predstavil načrt enajstih ključnih zavez grške vlade za leto 2026. Osrednji poudarek strategije je na nadaljnjem zmanjševanju davčnih obremenitev in prispevkov za socialno zavarovanje, kar bo predsednik vlade Kiriakos Micotakis uradno podrobneje predstavil na septembrskem mednarodnem sejmu v Solunu. Načrt vključuje tudi dokončanje nacionalnega zemljiškega katastra in izvedbo doslej najobsežnejšega programa javnih investicij v zgodovini države, ki je ocenjen na 16 milijard evrov. Te poteze so usmerjene v modernizacijo državne uprave in spodbujanje dolgoročne gospodarske rasti po letih finančne nestabilnosti. Napovedani ukrepi sledijo prizadevanjem vlade pod vodstvom stranke Nova demokracija za stabilizacijo javnih financ in privabljanje tujih investicij. Poleg neposrednih davčnih olajšav se Grčija osredotoča na izboljšanje infrastrukture in digitalizacijo storitev, kar naj bi državo dokončno utrdilo kot stabilno članico evrskega območja.

V Grčiji ostaja negotovo, ali se bodo delegacije kmetov, ki že od novembra protestirajo zaradi slabega gospodarskega položaja, v torek udeležile načrtovanega srečanja s premierjem Kiriakosom Micotakisom. Predstavniki t. i. Vsegrškega komiteja, ki združuje 57 blokad po vsej državi, so že vnaprej zavrnili sodelovanje, saj vladi očitajo poskuse razbijanja enotnosti gibanja. Spor je nastal zaradi vladne zahteve, da se pogajanja izvedejo v dveh ločenih skupinah, kar kmetje razumejo kot načrtno vnašanje razdora med protestnike. Namestnik grškega premierja Kostis Hacidakis je poudaril, da so finančne možnosti za pomoč kmetijstvu omejene ne le z državnim proračunom, temveč tudi s skupno kmetijsko politiko Evropske unije. Po njegovih besedah je vlada že odobrila 3,8 milijarde evrov pomoči za leto 2025 in v veliki meri izpolnila 20 od 27 zahtev sindikatov. Hacidakis je ravnanje nekaterih sindikalnih voditeljev označil za nerazumljivo in namignil, da v ozadju protesta stojijo strankarski interesi, ki onemogočajo konstruktiven dialog. Kmetje, ki s traktorji občasno popolnoma blokirajo ključne prometnice, pristanišča in mejne prehode, vztrajajo pri svojih zahtevah po nižjih stroških proizvodnje in višjih odkupnih cenah. Medtem ko vlada trdi, da zavzema zmerno stališče in si želi dialoga, se na terenu stopnjujejo pritiski, saj kmetje šele na posameznih blokadah odločajo o morebitnih prihodnjih korakih. Napetosti tako ostajajo visoke, saj nobena stran za zdaj ne kaže pripravljenosti na popuščanje glede oblike in vsebine pogovorov.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v ponedeljek, 12. januarja 2024, opravil zgodovinski uradni obisk v Madridu, kar predstavlja prvi obisk grškega premierja v Španiji po trinajstih letih. V okviru srečanja se je Micotakis sestal s španskim kolegom Pedrom Sanchezom, s katerim sta podala skupno izjavo za javnost, ter s španskim kraljem Felipejem VI. v palači Zarzuela. Obisk je bil namenjen krepitvi dvostranskih odnosov med državama, ki si delita številne interese v Sredozemlju in znotraj Evropske unije. Med pogovori sta voditelja poudarila pomen sodelovanja pri reševanju regionalnih izzivov, vključno z migracijskimi vprašanji in energetsko varnostjo. Premier Sanchez je poudaril, da dolga odsotnost uradnih obiskov na najvišji ravni ne odraža dejanske bližine med narodoma, Micotakis pa je izrazil zadovoljstvo nad ponovno vzpostavitvijo tesnejših stikov. Srečanje s kraljem Felipejem VI. je bilo protokolarno, a vsebinsko pomembno za utrditev vezi med obema južnoevropskima kraljevinama oziroma republikami v okviru evropske družine. Diplomatska pot v Madridu sledi Micotakisovim nedavnim mednarodnim aktivnostim, vključno s sodelovanjem na vrhu za podporo Ukrajini v Parizu. Grčija in Španija sta se zavezali k nadaljnjemu usklajevanju politik v okviru skupine EU Med, kjer države južne Evrope usklajujejo svoja stališča pred zasedanji Evropskega sveta. Obisk je bil označen kot uspešen korak k večji stabilnosti in povezanosti na južnem krilu Nata in Evropske unije.

Kmetje iz Tesalije in Zahodne Makedonije, ki so del Vsegrške komisije blokad, so se odločili, da se ne bodo udeležili srečanja s premierjem Kiriakosom Micotakisem v Atenah, saj menijo, da je dialog z njim le farsa. Kmetje iz Siatiste so napovedali zaprtje avtoceste Egnatia v torek. Kmetje so obtožili vlado, da ne izpolnjuje njihovih zahtev in jih poskuša manipulirati, zato so napovedali stopnjevanje protestov.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Kmetje, ki so del Vsegrške komisije blokad, so ponovno ocenjevali svojo stališče po tem, ko je vlada zavrnila dialog z dvema ločenima odboroma, in so se odločali o nadaljnjih korakih. Združene zveze Kmetijskih zadrug s Krete so odgovorile na vladne poskuse razdelitve kmetov pred srečanjem s premierjem. Poslanec KKE Janis Delis je kritiziral vladne metode proti kmetom.

Grški premier Kiriakos Micotakis se je v torek ob 13. uri v palači Maksimos sestal s predstavniki kmetov, da bi razpravljali o prihodnosti primarnega sektorja in reševanju kmetijske krize. Srečanje je veljalo za prelomen trenutek v večtedenskih protestih, saj so kmetje s cestnimi zapaporami po vsej državi zahtevali večjo finančno podporo in zmanjšanje stroškov pridelave. Kmetje iz severne Grčije, zbrani na območju Malgare, so pred srečanjem izbrali pet delegatov, ki so v imenu sedmih regij Osrednje Makedonije predstavili skupne zahteve. Njihov cilj je bil predvsem doseči maksimalno izrabo proračunskih sredstev za kmetijstvo, medtem ko je vlada vnaprej napovedala sveženj pomoči v vrednosti 3,3 milijarde evrov, a obenem postavila jasne omejitve glede dodatnih finančnih obremenitev države. Napetost pred pogajanji je bila visoka, saj so kmetijski sindikati poudarili, da sama prisotnost na pogovorih ne pomeni konca protestnih aktivnosti. Vlada je s pripravljenim načrtom za prenovo kmetijstva skušala najti pot do sporazuma, ki bi preprečil nadaljnje zaustavljanje prometa in gospodarsko škodo, ki jo povzročajo zapore na ključnih prometnih vozliščih.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v atenski četrti Moshato obeležil deseto obletnico prevzema vodenja vladajoče stranke Nova demokracija (ND). Ob tradicionalnem rezanju novoletnega kolača se je premier zahvalil članom za zaupanje in poudaril, da je stranka pod njegovim vodstvom postala osrednja politična sila v državi, ki združuje srednji razred in državljane, ki si želijo stabilnosti. Micotakis je izrazil prepričanje, da bo Nova demokracija zmagala tudi na naslednjih parlamentarnih volitvah, predvidenih za leto 2027. Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je ob jubileju v avtorskem članku izpostavil, da je Micotakis v preteklem desetletju moderniziral stranko in jo preobrazil v gibanje, ki se ne pusti zavesti populizmu. Po njegovih besedah so reforme, ki jih je izvedla vlada pod Micotakisovim vodstvom, okrepile gospodarski položaj gospodinjstev in povečale diplomatski ugled Grčije na mednarodnem prizorišču. Marinakis je dodal, da je Nova demokracija pod Micotakisom rasla vzporedno z razvojem države. Kljub prazničnemu vzdušju pa je opozicija izrazila ostre kritike na račun desetletne vladavine. Tiskovni predstavnik stranke PASOK-KINAL Kostas Tsoukalas je dejal, da večina državljanov ne zmore več prenašati politike Kiriakosa Micotakisa in si želi zamenjave oblasti. Kritiki vladi očitajo predvsem visoke življenjske stroške in neustrezno spopadanje s socialnimi stiskami prebivalstva, kar meče senco na vladne proslave ob obletnici.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je na obeležitvi desete obletnice svojega vodenja vladajoče stranke Nova demokracija v Moshatu poudaril pomen zvestobe resnici in opozoril pred naraščajočim populizmom. V svojem nagovoru je izpostavil, da njegova vlada služi "pogodbi o resnici", pri čemer ostaja neomajna tudi v situacijah, ko so sprejete odločitve morda nepriljubljene v javnosti. Micotakis je poudaril, da je v zadnjem desetletju stranko transformiral in utrdil njeno vlogo v grškem političnem prostoru. Ob analizi svoje politične poti je premier spomnil na svoje začetke leta 2016, ko je s prevzemom vodenja stranke povzročil politični preobrat, ki je kasneje vodil do dvojne zmage na parlamentarnih volitvah leta 2023. Izpostavil je svojo strategijo odzivanja na podcenjevanje s strani političnih tekmecev, kar je po njegovih besedah ključno zaznamovalo njegovo kariero. Po mnenju Micotakisa je prav resnost in izogibanje populističnim obljubam tisto, kar je Novi demokraciji omogočilo stabilno vodenje države. Dogodek je služil ne le kot proslava preteklih dosežkov, temveč tudi kot ponovna potrditev politične usmeritve trenutne grške vlade. Micotakis je obiskovalcem in članom stranke sporočil, da ostaja zavezan reformam in stabilnosti, ne glede na pritiske opozicije. Poudarek na nevarnosti populizma v evropskem kontekstu kaže na premierjevo željo po ohranitvi Grčije kot predvidljive in stabilne partnerice znotraj Evropske unije.

Svet za nacionalno varnost Grčije (KYSEA) je na sobotni seji pod predsedstvom premierja Kiriakosa Micotakisa sprejel odločitev o podaljšanju mandatov ključnim voditeljem obrambnih in varnostnih struktur v državi. Mandat so za eno leto podaljšali načelniku generalštaba kopenske vojske Georgiosu Kostidisu, načelniku mornarice Dimitriosu Elefteriosu Katarasu in načelniku letalstva Demostenu Grigorijadisu. Odločitev odraža prizadevanja vlade za ohranitev stabilnosti v vrhu oboroženih sil v času regionalnih izzivov. Poleg vojaškega vrha je svet podaljšal tudi mandata načelniku grške policije Dimitriosu Maliosu ter načelniku gasilske enote Teodorosu Vagiasu. Slednji bo svojo funkcijo opravljal kljub obsežnim kadrovskim spremembam v gasilskih vrstah, kjer je bilo zaradi izpolnitve 35 let delovne dobe upokojenih šest visokih častnikov. Med upokojenimi so namestnik načelnika in generalni inšpektorji za severno in južno Grčijo, kar napoveduje širšo reorganizacijo znotraj sil za zaščito in reševanje. Seja v palači Maksimos se je zaključila v dopoldanskih urah, uradno izjavo pa je podal vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis. Premier Micotakis je po zasedanju obeležil tudi deseto obletnico svojega vodenja stranke Nova demokracija. Kadrovske odločitve prihajajo v obdobju, ko se Grčija sooča s pritiski glede notranje varnosti in upravljanja naravnih nesreč, kar ostaja ena od prioritet trenutne administracije.

Grška komunistična partija (KKE) je ostro kritizirala sporazum EU-Mercosur in ga označila za "sovražno dejanje" proti grškim kmetom, živinorejcem, čebelarjem in ribičem. KKE je za sprejetje sporazuma okrivila grško vlado.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis je v četrtek, 8. januarja 2026, uradno odprl devet prenovljenih, vrhunsko opremljenih operacijskih dvoran v atenski onkološki bolnišnici Agios Savvas, ki velja za največjo tovrstno ustanovo v državi. Projekt celovite prenove, ki bo v polnem obsegu zaživel v ponedeljek, 12. januarja, vključuje posodobitev prostorov v drugem in tretjem nadstropju ter nadgradnjo ključnih strojnih instalacij, kot so klimatizacija in kotlovnice. Investicija je bila v celoti financirana s sredstvi iz evropskega Sklada za okrevanje in odpornost (RRF). Z novo pridobitvijo bo bolnišnica več kot podvojila svoje operacijske zmogljivosti, saj bo po novem razpolagala z 11 dvoranami, kar bo omogočilo izvedbo približno 550 operacij mesečno. Minister za zdravje Adonis Georgiadis je ob tem poudaril, da so sodobne zmogljivosti ključne za obvladovanje bolnišničnih okužb in zagotavljanje kakovostne oskrbe bolnikov v prihodnjih desetletjih. Vlada pričakuje, da bodo s povečano kapaciteto v treh mesecih popolnoma odpravili trenutne čakalne vrste za onkološke posege. Obisk premierja Mitsotakisa je služil tudi kot simbolna potrditev reforme nacionalnega zdravstvenega sistema (ESY). Premier je ob ogledu prostorov poudaril, da se leto 2026 začenja z optimističnimi obeti za javno zdravstvo, saj se sredstva evropskega sklada učinkovito uporabljajo za modernizacijo infrastrukture po celotni državi. To neposredno naslavlja pretekle kritike o zastarelih bolnišničnih pogojih, ki so bili v preteklosti predmet delavskih in študentskih protestov.

Bolgarski predsednik vlade v odstopu Rosen Željazkov je po pogovorih z grškim kolegom Kiriakosom Micotakisom sporočil, da bodo težave z blokado na meddržavni meji rešene v prihodnjih dneh. Premiera sta se srečala v Parizu ob robu srečanja Koalicije voljnih, kjer sta razpravljala o trenutnih logističnih zastojih, ki ovirajo prost pretok blaga in ljudi med državama. Željazkov je javnost obvestil, da je od grške strani prejel trdna zagotovila o hitri normalizaciji razmer na mejnih prehodih. Blokade na meji so povzročile precejšnje gospodarske nevšečnosti za prevoznike in podjetja v regiji, zato je bil dvostranski dogovor ključen za preprečitev nadaljnje finančne škode. Čeprav podrobnosti o načinu sprostitve blokad niso bile podrobno razložene, naj bi grška vlada že pripravljala ustrezne ukrepe za odpravo ovir. Dogovor med voditeljema odraža prizadevanja za ohranitev stabilnosti v balkanski regiji in zagotavljanje nemotenega delovanja evropskih transportnih koridorjev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači gostil grškega premierja Kiriakosa Micotakisa in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v okviru vrha tako imenovane koalicije voljnih. Namen srečanja v Parizu je bil okrepiti mednarodno vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Voditelji so razpravljali o novih oblikah podpore in usklajevanju strateških korakov med evropskimi zavezniki. Udeležba grškega premierja poudarja pomembno vlogo Grčije pri zagotavljanju logistične podpore in energetske varnosti v jugovzhodni Evropi. Macron je ob tej priložnosti poudaril nujnost enotnosti znotraj skupine držav, ki so pripravljene prevzeti aktivnejšo vlogo pri obrambi Ukrajine. Srečanje je potrdilo zavezanost sodelujočih držav k nadaljnjemu zagotavljanju vojaške opreme in finančnih sredstev za Kijev.

Grški kmetje, čebelarji in živinorejci so v torek stopnjevali svoje protestne aktivnosti po vsej državi, med drugim so na cestnem vozlišču Kalpaki in pri cestninski postaji Drosochori na avtocesti Egnatia dvignili zapornice ter potnikom omogočili prost prehod. Protestniki so ob tem mimoidočim delili mleko in krompir ter razširjali letake s svojimi zahtevami, kar je med potniki naletelo na odobravanje. Akcije so del širšega gibanja, ki se je poenotilo na vsesplošnem srečanju v Malgari, njihov glavni cilj pa je opozoriti na nevzdržen padec prihodkov zaradi nizkih odkupnih cen kmetijskih proizvodov. Delavci v primarnem sektorju zdaj pričakujejo podrobno predstavitev vladnih ukrepov pomoči, ki je napovedana za sredo. Kmetje poudarjajo, da bodo svoje naslednje korake, vključno z morebitno 48-urno popolno blokado države, načrtovano za četrtek in petek, določili na podlagi konkretnih finančnih zavez vlade. Ključne zahteve vključujejo zmanjšanje energetskih stroškov proizvodnje in jasno določen časovni načrt izplačil subvencij. Čeprav so se na nekaterih odsekih zaradi policijskih preusmeritev prometa pojavili zastoji, kmetje trdijo, da ne bodo popustili, dokler ne bodo deležni ustreznih rešitev za sanacijo svojega ekonomskega položaja.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju svetega krsta oziroma teofanije državljanom namenil poslanico, v kateri je izpostavil ključne izzive, s katerimi se sooča država v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. Premier je poudaril, da praznik prinaša novo moč za vztrajanje pri začrtani strateški poti, ter izrazil prepričanje, da so najboljši časi za Grčijo še pred njo. Njegov govor je bil osredotočen na potrebo po narodni enotnosti in kolektivnem načrtovanju prihodnosti. Posebno pozornost je Micotakis namenil prilagajanju vladnih politik novemu zemljevidu svetovnih razmerij, pri čemer je kot prednostno nalogo izpostavil zaščito nacionalnih interesov. V svojem nagovoru je izrecno omenil pomen krepitve obrambne sposobnosti države, kar odraža trenutne geopolitične napetosti v regiji vzhodnega Sredozemlja. Po njegovih besedah bo Grčija le z enotnostjo in jasnim strateškim načrtom lahko uspešno krmarila skozi sodobne varnostne in gospodarske izzive.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju praznika svetih treh kraljev državljanom podal poslanico upanja in enotnosti. Premier je v svojem nagovoru izpostavil, da praznik vsako leto prinaša novo moč za ohranjanje stabilne smeri države, kar je še posebej ključno v trenutnem obdobju svetovne negotovosti in nepredvidenih izzivov. Po njegovih besedah Grčija odločno napreduje in nenehno izboljšuje kakovost življenja svojih prebivalcev. Micotakis je poudaril, da so najboljši časi za državo še pred njo, kljub krizam, ki pretresajo mednarodno skupnost. Njegov nastop je bil usmerjen v krepitev nacionalne samozavesti, pri čemer je izpostavil gospodarsko in socialno regeneracijo države v zadnjih letih. Praznični dan je izkoristil za utrditev političnega sporočila o stabilnosti, ki jo njegova vlada zagotavlja v nemirnem geopolitičnem okolju.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v torek, 6. januarja, obiskal Pariz, kjer se je udeležil pomembnega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih za pomoč Ukrajini. Srečanje je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron z namenom utrditve podpore napadeni državi in uskladitve nadaljnjih korakov med zaveznicami. Micotakisova udeležba na vrhu poudarja aktivno vlogo Grčije v evropskih prizadevanjih za zagotavljanje varnostne in strateške pomoči Kijevu. Srečanje v francoski prestolnici je bilo osredotočeno na operativno usklajevanje pomoči, pri čemer so voditelji razpravljali o konkretnih ukrepih za okrepitev ukrajinske obrambe. Obisk grškega premierja v Parizu predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo razmer v vzhodni Evropi in krepitev evropske obrambne arhitekture v sodelovanju s ključnimi partnericami, kot je Francija. Dogodek se je odvil v luči naraščajočih potreb po poenotenem odzivu evropskih držav na trajajoči konflikt.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Poslanec KKE Janis Delis je poudaril, da so kmetje z mobilizacijo premagali vladne izsiljevanja in obrekovanja. Minister za kmetijski razvoj Kostas Tsiaras je napovedal nadaljnje znižanje cene električne energije in izrazil razočaranje nad zaostrovanjem protestov s strani kmetov, hkrati pa zatrdil, da vlada odgovarja na zahteve kmetov. Vzporedno s tem vladni predstavnik Pavlos Marinakis nadaljuje z grožnjami protestnikom, medtem ko Kostas Tzelas obsoja izsiljevanja vlade in poziva k rešitvam.

Grški kmetje so po vsej državi zaostrili proteste s 48-urno blokado cest, obvoznic in carinskih uradov, ki se bo začela v četrtek. Sindikat delavcev v avdiovizualnem sektorju "Η Κλακέτα" je obiskal blokade kmetov v Atalanti, Tebi in Kastru ter izrazil podporo njihovim prizadevanjem. Kmetje iz bloka Kalpakija v Janini so napovedali 48-urno blokado carinskega urada Kakavija.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

V 75. letu starosti je zaradi posledic hudega srčnega infarkta v Atenah umrl Giorgos Papadakis, eden najprepoznavnejših obrazov grškega televizijskega novinarstva. Papadakis se je zgrudil na svojem domu v soseski Kolonaki, od koder so ga prepeljali v bolnišnico Laiko, kjer so kljub prizadevanjem zdravnikov lahko le potrdili njegovo smrt. Novinar, ki se je rodil 4. februarja 1951 v Haliandriju, je svojo kariero začel v tiskanih medijih, širši javnosti pa je postal znan v 80. letih prejšnjega stoletja z oddajo »Trije v zraku« na javni televiziji ERT. Papadakisova kariera je dosegla vrhunec leta 1992, ko je na televiziji ANT1 začel voditi informativno oddajo »Dobro jutro, Grčija« (Kalimera Ellada). Oddajo je vodil neprekinjeno skoraj 35 let, s čimer je postavil rekord za najdlje trajajočo jutranjo informativno oddajo v Grčiji. Od televizijskega vodenja se je s solzami v očeh uradno poslovil 4. julija 2025. Njegova smrt je sprožila val sožalja v političnem vrhu, med drugim sta se mu poklonila premier Kiriakos Micotakis in vodja opozicije Nikos Andrulakis, ki sta poudarila njegov neizbrisen pečat v grškem medijskem prostoru.

Grški politični prostor so pretresli ostri odzivi opozicijskih strank na ameriško vojaško operacijo v Venezueli in uradno stališče vlade premierja Kiriakosa Micotakisa. Nekdanji premier Aleksis Cipras je prek svojih sodelavcev obtožil aktualnega predsednika vlade servilnosti do Združenih držav Amerike in pomanjkanja diplomatske hrbtenice, kar naj bi po njegovem mnenju Grčijo mednarodno osramotilo. Opozicija trdi, da Micotakis s svojo držo odpira nevarna vrata tistim, ki bi utegnili ogroziti grško nacionalno suverenost, pri čemer so izpostavili zgodovinsko paralelo s turško invazijo na Ciper. Kritikam se je pridružil tudi predsednik stranke PASOK Nikos Andrulakis, ki je ameriško posredovanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava in nevaren precedens. Čeprav je Andrulakis v preteklosti že obsodil režim Nicolása Madura, poudarja, da političnih sprememb ne bi smeli uveljavljati z orožjem. Hkrati so se v Nikoziji na Cipru zbrali protestniki pod vodstvom Komunistične pobude Cipra, ki so pred ameriškim veleposlaništvom obsodili imperialistično vmešavanje in opozorili na nevarnost vključevanja regije v nove vojaške konflikte pod vplivom ameriških strateških interesov.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Nekdanji grški premier Antonis Samaras je ostro kritiziral aktualnega predsednika vlade Kiriakosa Micotakisa zaradi njegovih izjav o razmerah v Venezueli in aretaciji Nicolása Madura s strani administracije Donalda Trumpa. Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava niso selektivna in da se nanje ne bi smeli sklicevati po lastni presoji ali z zamudo. Po njegovem prepričanju bi moral Micotakis to dejstvo upoštevati predvsem v luči ciprskega vprašanja ter groženj grškim otokom, Trakiji in nacionalni suverenosti v Egejskem morju. Spor znotraj vladajoče stranke Nova demokracija kaže na poglabljanje razkola med zmernim krilom premierja in bolj konservativno strujo, ki jo predstavlja Samaras. Nekdanji premier je izpostavil, da bi morala biti usoda Cipra in turške provokacije osrednje vodilo grške zunanje politike, namesto da se vlada osredotoča na oddaljene geopolitične dogodke v Latinski Ameriki. Micotakis se na očitke še ni odzval, so pa njegovi privrženci kritiko označili za nepotrebno spodkopavanje vlade v občutljivem času.

V grškem političnem prostoru se je razplamtel oster spor med opozicijo in vlado premierja Kiriakosa Micotakisa glede dogajanja v Venezueli. Nekdanji premier Aleksis Cipras in drugi opozicijski voditelji so Micotakisu očitali politično strahopetnost ter preveliko podredljivost zaveznikom po njegovih izjavah o vojaški operaciji Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Opozicija trdi, da vlada z napadi na Ciprasa zgolj prikriva svojo nezmožnost obrambe nacionalnih interesov in kršitev mednarodnega prava. Kritike so se stopnjevale po uradnih odzivih iz palače Maksimos, ki so jih v Ciprasovem krogu označili za politično vulgarne in polne teorij zarot. Po mnenju opozicijskih strank se grška vlada neustrezno odziva na vojaško posredovanje v Venezueli, s čimer naj bi ogrozila ugled Grčije kot zagovornice mednarodne zakonitosti. Spor poudarja globoko polarizacijo v grški politiki, kjer se zunanjepolitična vprašanja pogosto uporabljajo za notranjepolitična obračunavanja med vladajočo Novo demokracijo in opozicijsko Sirizo.

V Grčiji se je razplamtel oster politični spor zaradi izjav premierja Kiriakosa Micotakisa glede ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri je bil pridržan Nicolas Maduro. Voditelji opozicijskih strank so premierju očitali pomanjkanje spoštovanja do mednarodnega prava, potem ko je Micotakis padec Madurovega režima pozdravil in ga označil za brutalno diktaturo, hkrati pa se je izognil komentiranju pravne legitimnosti same ameriške intervencije. Nekdanji premier Antonis Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava ne smejo biti selektivna, medtem ko je voditelj stranke PASOK Nikos Andrulakis premierjeve besede označil za nesprejemljive in v nasprotju z zgodovinsko držo Grčije. Sokrates Famellos iz opozicije je opozoril, da takšno stališče državo sramoti in bi lahko posredno upravičilo morebitno prihodnjo agresijo Turčije pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana. Politična razprava se tako seli na področje nacionalne varnosti in verodostojnosti grške zunanje politike v okviru širših mednarodnih odnosov.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Grška politična prizorišče pretresa oster besedni spopad med vladajočo Novo demokracijo in opozicijskimi strankami glede stališča do razmer v Venezueli in režima Nicolása Madura. Grška vlada pod vodstvom premierja Kiriakosa Micotakisa trdi, da je od začetka krize zavzela odgovorno držo in je v nenehnem stiku z evropskimi partnerji ter Združenimi narodi. Vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis je ostro kritiziral nekdanjega premierja Aleksisa Ciprasa in stranko Syriza, češ da so potrebovali skoraj 24 ur za izraz podpore »svojemu najljubšemu diktatorju« Maduru po njegovi aretaciji. Marinakis je opozoril na pretekle tesne vezi med Syrizo in venezuelskim režimom, vključno s spornimi obiski ministrov v Caracasu. Na drugi strani je stranka PASOK-KINAL vlado obtožila, da pri svojih izjavah zanemarja spoštovanje mednarodnega prava. Predstavniki PASOK so poudarili, da so režim v Venezueli označili za »neveilen avtokratski režim« in da evropski socialisti nikoli niso priznali izidov julijskih volitev. Opozicija premierju očita, da s svojo retoriko škoduje nacionalnim interesom. Hkrati so se pojavile kritike na račun drugih opozicijskih voditeljev, kot sta Kiriakos Velopulos in Zoe Konstantopulu, zaradi njunega domnevnega molka ali podpore stališčem ZDA, kar nekateri deli javnosti vidijo kot popuščanje zunanjim pritiskom.

Po zajetju Nicolása Madura v ameriški operaciji, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo. Medtem strokovnjaki opozarjajo, da bi obnova venezuelske naftne industrije na prejšnjo raven lahko trajala desetletja in zahtevala ogromne investicije. Nemški Bild je ameriško operacijo označil kot ponižanje za Rusijo in izziv za Kitajsko, ki kaže, da ZDA ne čutijo več potrebe po posvetovanju z zavezniki.

Papež Leon XIV. je danes, 4. januarja 2026, po vojaškem posegu Združenih držav Amerike v Venezueli pozval k prednosti blaginje ljudstva pred vsemi drugimi vprašanji. Sveti oče je poudaril, da mora država ostati neodvisna, ter pozval k opustitvi nasilja in sprejetju poti pravičnosti in miru. Njegov odziv prihaja v času negotovosti po aretaciji Nicolása Madura, ki so jo izvedle ameriške sile. Dogajanje je sprožilo močne odzive tudi v Grčiji, kjer je minister za zdravje Adonis Georgiadis prizore praznovanja na ulicah primerjal s padcem hunte v Grčiji leta 1973. Georgiadis je izrazil upanje na svetlo demokratično prihodnost Venezuele po letih, ki jih je označil za »levičarsko hunto«. Medtem ko grški premier Kiriakos Micotakis pozdravlja padec režima kot novo upanje, opozicijska Komunistična partija Grčije (KKE) ostro obsoja ameriški napad kot obliko imperialističnega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo napete, saj so ZDA nakazale možnost podobnih ukrepov tudi na Kubi.

Po prijetju Nicolása Madura so se pojavili pozivi uradnika ameriškega ministrstva za domovinsko varnost, naj se Venezuelci v ZDA prostovoljno vrnejo v domovino. Donald Trump je začasni predsednici Delcy Rodriguez zagrozil z 'višjo ceno'. Venezuelski socialistični diktator Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta se po poročilih znašla pred ameriškim zveznim sodiščem, kjer sta se soočila z obtožbami o narkoterorizmu. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je obsodila »brez precedana« ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki je kulminirala z »nezakonito ugrabitvijo« predsednika Nicolása Madura. Trgi se na prijetje Madura niso odzvali burno, opazna pa je bila rast zlata.

Tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis je ostro obsodil stališča opozicijskih strank SYRIZA in PASOK glede nedavne aretacije venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani Združenih držav Amerike. Marinakis je v uradni izjavi opoziciji očital ideološko zaslepljenost in plitkost, ki po njegovih besedah prevladujeta nad odgovornostjo, ki jo zahtevajo trenutne mednarodne okoliščine. Kritika je sledila po tem, ko je premier Kiriakos Micotakis podal izjave o razvoju dogodkov v Venezueli, na kar sta se odzvali obe največji opozicijski stranki. Vladni predstavnik je izpostavil, da je bil odziv stranke SYRIZA pričakovan zaradi njenih dolgotrajnih vezi z Madurovim režimom, medtem ko je stališče stranke PASOK označil za posebej problematično. Marinakis je poudaril, da PASOK v svoji izjavi ni niti z besedo omenil diktatorske narave Madurovega režima, kar je sicer izpostavila večina evropskih voditeljev in visokih uradnikov. Po mnenju grške vlade takšna drža opozicije kaže na pomanjkanje državniške drže pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih in neusklajenost s širšim evropskim konsenzom o vprašanju Venezuele.

Nekdanji grški premier Aleksis Cipras je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Cipras je dogajanje označil za surovo kršitev mednarodnega prava in opozoril, da je svetovni pravni red nadomestilo pravo močnejšega. Po njegovih besedah Evropa ostaja nemočna pri uveljavljanju svoje vloge v mednarodni skupnosti, kar povečuje varnostna tveganja za države, kot je Grčija. Cipras je v svoji izjavi kritiziral tudi trenutno grško vlado pod vodstvom Kiriakosa Micotakisa. Očital mu je nesprejemljivo držo, ker se vlada ni jasno opredelila do zakonitosti ameriških dejanj. Nekdanji premier trdi, da takšna pasivnost ogroža nacionalne interese in spodkopava načela, na katerih temelji sodobna diplomacija. Incident po njegovem mnenju predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih, kjer vojaška sila prevlada nad suverenostjo držav.

Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.

Donald Trump je opozoril novo začasno predsednico Venezuele, da bo plačala ceno, če ne bo ravnala pravilno. Objavljena je bila prva javnomnenjska raziskava po ameriškem napadu v Venezueli, ki razkriva učinke na Trumpovo odobravanje. Po poročanju New York Timesa je ples Nicolása Madura motiviral Donalda Trumpa, da je ukazal njegovo aretacijo v Caracasu. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'.

Po ameriški operaciji v Venezueli je Trump zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez z visokimi stroški, če novi venezuelski voditelj ne bo ravnal pravilno. Prav tako je zagrozil Kolumbiji z vojaškim posredovanjem. Premierka Alberte, Danielle Smith, je izpostavila, da ameriški zajetje Madura poudarja nujnost izgradnje naftovodov za izvoz kanadske nafte.

Grški premier Micotakis je Madurovo vladavino označil za brutalno diktaturo in poudaril, da je prednostna naloga zaščita grških državljanov v Venezueli ter prehod v vključujočo vlado. Avstrijski kancler Mertz meni, da je pravna ocena ameriške intervencije v Venezueli zapletena. Opozicijska stranka SIRIZA je kritizirala Micotakisovo izjavo, ker se ni opredelil o zakonitosti dogodkov in ga obtožila selektivnega spoštovanja mednarodnega prava.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Grška opozicijska stranka PASOK-KINAL je ostro napadla vlado premiera Kiriakosa Micotakisa in podpredsednika vlade Kostisa Hadzidakisa zaradi domnevno neustreznega upravljanja kmetijskega sektorja. Opozicija vladi očita, da se namesto iskanja konkretnih rešitev za kmete poslužuje zgolj komunikacijskih manevrov in prelaganja odgovornosti na prejšnje administracije. Po navedbah stranke PASOK so neposredna plačila, ki so jih kmetje prejeli za podporo dohodku, letos dosegla najnižjo raven od začetka izvajanja skupne kmetijske politike. Spor se je zaostril po objavi podpredsednika Hadzidakisa, ki je navajal visoke zneske izplačil prek agencije OPEKEPE v letu 2025. PASOK trdi, da so te številke zavajajoče, saj naj bi velik del sredstev iz programa razvoja podeželja dejansko končal v rokah podjetnikov, gradbincev in investitorjev v kmečki turizem, namesto pri aktivnih kmetih. Stranka poudarja, da primarni sektor ne prenese več iluzij in zahteva politično odgovornost ter strateški načrt, ki bi dejansko pomagal pridelovalcem, ki se spopadajo s težkimi gospodarskimi razmerami. Napetosti med največjo opozicijsko silo in vlado se stopnjujejo v obdobju, ko kmetje opozarjajo na nevzdržne stroške pridelave in pomanjkljivo sistemsko podporo.