Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uvedbo visokih carin proti osmim evropskim članicam zveze Nato, kar po mnenju analitikov predstavlja strateški poskus razbijanja enotnosti Evrope. Laura von Daniels, višja raziskovalka na nemškem inštitutu SWP, opozarja, da Trump selektivno cilja na posamezne države, da bi s tem oslabil skupni nastop Evropske unije in si zagotovil boljša pogajalska izhodišča za uresničevanje svojih zunanjepolitičnih ciljev. Po navedbah strokovnjakov so tarče carin izbrane premišljeno, pri čemer naj bi bil eden izmed motivov tudi ameriški interes za Grenlandijo, ki jo Trump dojema kot strateško pomembno ozemlje. Časovna izbira groženj ni naključna, saj sovpada s pripravami na nov mandat, v katerem namerava Trump uporabiti gospodarske pritiske kot orodje za uveljavljanje političnih zahtev. Njegov pristop temelji na prepričanju, da se bodo posamezne evropske države pod pritiskom raje pogajale ločeno kot v okviru skupnih institucij. Analiza kaže, da takšne poteze ne ogrožajo le trgovinskih odnosov med Združenimi državami Amerike in Evropo, temveč tudi varnostno arhitekturo znotraj Nata. Ker so grožnje usmerjene neposredno proti zaveznicam, se v diplomatskih krogih že pojavljajo skrbi glede stabilnosti čezatlantskega sodelovanja. Evropski odziv bo v prihodnjih mesecih ključen za ohranitev notranje kohezije pred pričakovanimi gospodarskimi pritiski iz Washingtona.