Japonska premierka Sanae Takaichi in južnokorejski predsednik Lee Jae Myung sta se po uradnem delu vrha v Tokiu udeležila neobičajne glasbene seje, kjer sta na bobnih skupaj zaigrala več K-pop uspešnic. Dogodek, ki so ga mediji poimenovali "diplomacija z bobnarskimi palicami", je sledil pogovorom o poglobitvi medsebojnega sodelovanja in varnostnih vprašanjih. Takaichijeva, ki je znana ljubiteljica heavy metal glasbe in nekdanja bobnarka, je vodila nastop, medtem ko se je predsednik Lee, kljub začetni zadregi, pridružil ritmu pri pesmih, kot sta Dynamite skupine BTS in naslovna skladba iz serije K-Pop Demon Hunters. Simbolična gesta je namenjena utrjevanju otoplitve odnosov med Tokiem in Seulom, ki so bili zgodovinsko obremenjeni zaradi vprašanj iz obdobja japonske okupacije Korejskega polotoka. Voditelja sta z nekonvencionalnim kulturnim vložkom želela javnosti in mednarodni skupnosti pokazati osebno zaupanje in pripravljenost na novo poglavje v odnosih. Nastop v ujemajočih se modrih uniformah je hitro postal viralen na družbenih omrežjih, kar še dodatno poudarja uporabo mehke moči v sodobni diplomaciji Vzhodne Azije. Poleg glasbenega vložka sta državnika v uradnih izjavah izpostavila pomen usklajenega delovanja v luči regionalnih groženj. Srečanje v prestolnici predstavlja nadaljevanje prizadevanj za stabilizacijo strateškega partnerstva, ki je ključno za gospodarsko in vojaško stabilnost v regiji. Neformalno druženje ob bobnih naj bi služilo kot dokaz, da sta državi sposobni preseči pretekle spore skozi skupne kulturne interese in osebno kemijo voditeljev.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je zaključil večdnevni obisk na Japonskem, kjer se je v prefekturi Nara srečal z japonsko premierko Sanae Takaichi. Ključni poudarek srečanja je bil na humanitarnem sodelovanju pri identifikaciji žrtev nesreče v rudniku Chosei iz leta 1942, kjer sta se voditelja dogovorila za izvedbo analiz DNA za ugotavljanje identitete pokojnih korejskih delavcev. Pobudo za obravnavo tega občutljivega zgodovinskega vprašanja je kot prvo točko dnevnega reda presenetljivo izpostavila premierka Takaichi, kar so v uradu južnokorejskega predsednika označili za pomemben premik pri reševanju vprašanj iz preteklosti. Obisk je zaznamovala visoka stopnja diplomatske vljudnosti in osebne note, saj sta voditelja obiskala zgodovinski tempelj Horyuji, ki simbolizira starodavne stike med državama. V neformalnem delu srečanja sta predsednik Lee in premierka Takaichi celo skupaj zaigrala bobne na skladbe priljubljenih skupin BTS, kar so japonski mediji izpostavili kot dokaz izjemno toplih odnosov in t. i. omoenashi gostoljubja. Predsednik Lee je ob tem podaril japonski premierki korejski set bobnov in tradicionalne izdelke iz ginsenga, medtem ko je sam v dar prejel uro znamke Casio. Predsednik Lee se je srečal tudi s korejsko diasporo v regiji Kansai, kjer se je uradno opravičil žrtvam in potomcem tistih, ki so bili v preteklosti krivično obravnavani ali preganjani v času avtoritarnih režimov. Poudaril je, da nesrečna zgodovina v preteklem stoletju ne sme zasenčiti tisočletne bogate izmenjave med narodoma. Voditelja sta potrdila, da se je praksa t. i. šatlovske diplomacije med Seulom in Tokiem popolnoma ustalila, kar obeta večjo stabilnost v regiji kljub napetostim med Japonsko in Kitajsko.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Nari srečal z japonsko premierko Sanae Takaichi, kjer sta razpravljala o regionalnih in globalnih vprašanjih. Lee je poudaril potrebo po iskanju skupnih točk ter nadaljevanju komunikacije in sodelovanja med Južno Korejo, Kitajsko in Japonsko v severovzhodni Aziji. Srečanje je del »shuttle diplomacy« med državama, kjer si voditelji izmenjujejo obiske.

Ameriško tožilstvo je izdalo poziv predsedniku Federal Reserve Jerome Powellu zaradi spora glede prenove sedeža Fed. Powell je to označil za politično maščevanje, ker ni sledil zahtevam predsednika Trumpa glede znižanja obrestnih mer. Poleg tega je vladajoča stranka v Južni Koreji enostransko obravnavala "drugi zakon o posebnem tožilstvu", kar je opozicija označila za "hujskanje k notranjemu konfliktu za lokalne volitve". Policija je preiskovala tudi Kim Kyunga zaradi suma "donacije za nominacijo v višini 100 milijonov vonov" in mu prepovedala izstop iz države, medtem ko je bil Kang Seon-woo že prej izdan prepoved izstopa iz države.

Indijska vojska je v nedeljo v sektorju Nowshera v provinci Džamu in Kašmir odprla ogenj na pakistansko brezpilotno letalnik, ki je poskušal prečkati nadzorno črto (LoC). Po navedbah vojaških virov so v bližini meje opazili več sumljivih dronov, kar je povzročilo takojšen odziv obrambnih sil. Zaradi incidentov so varnostni ukrepi na celotnem obmejnem območju močno poostreni, enote pa ostajajo v stanju polne pripravljenosti. Operacija je bila sprožena po zaznavi več poskusov vdora v indijski zračni prostor, kar indijska stran obravnava kot resno kršitev varnosti na enem najbolj militariziranih območij na svetu. Po poročanju lokalnih medijev je indijska vojska enega izmed dronov uspešno sestrelila, medtem ko so se ostali domnevno vrnili na pakistansko stran meje. Trenutno poteka podrobna preiskava terena, s katero želijo ugotoviti, ali so droni odvrgli kakršen koli tovor, kot so orožje ali prepovedane substance. Incident se je zgodil le nekaj mesecev po obsežni vojaški operaciji Sindoor, kar kaže na ponovno zaostritev napetosti med jedrskima silama na spornem ozemlju. Indija in Pakistan se že desetletja spopadata za nadzor nad Kašmirjem, uporaba brezpilotnih letalnikov za izvidovanje in tihotapljenje pa postaja vse pogostejša taktika, ki dodatno spodkopava krhko premirje vzdolž nadzorne črte.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je nenadoma odpovedal svoj napovedani obisk v Somaliji, ki bi se moral odviti 9. januarja v sklopu njegove tradicionalne novoletne turneje po Afriki. Namesto obiska v Mogadišu je minister svojo pot nadaljeval neposredno iz Etiopije v Tanzanijo, kar je sprožilo številna ugibanja o razlogih za to odločitev. Kitajsko veleposlaništvo v Somaliji je kasneje sporočilo, da je bila odpoved posledica usklajevanja urnikov, vendar so v ozadju ostala odprta vprašanja o diplomatskih napetostih. Med telefonskim pogovorom s somalskim kolegom je Wang Yi poudaril, da Kitajska odločno nasprotuje morebitnemu sodelovanju med separatistično regijo Somaliland in Tajvanom v njunih prizadevanjih za neodvisnost. Kitajska diplomacija takšne povezave interpretira kot spodkopavanje načela ene Kitajske in suverenosti Somalije. Peking je izrazil polno podporo ozemeljski celovitosti Somalije, hkrati pa opozoril na nevarnost destabilizacije regije zaradi zunanjih političnih vplivov. Dogodek odraža širšo kitajsko strategijo v Afriki, kjer Peking že 36 let zapored svojo prvo letno diplomatsko pot nameni prav tej celini. Čeprav so uradni razlogi tehnične narave, analitiki opozarjajo, da bi lahko odpoved obiska služila kot signal nezadovoljstva ali previdnosti glede zapletenih varnostnih in političnih razmer v Afriškem rogu. Obe državi sta potrdili, da ostajata v stiku glede prihodnjih srečanj na visoki ravni.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Južnokorejska vlada je sprožila intenzivno preiskavo navedb o prehodu južnokorejskega drona v Severno Korejo, pri čemer predvideva, da je dron resnično prišel iz juga. Cheong Wa Dae je ponovno potrdila, da Južna Koreja ne namerava izzivati ali razburjati Severne Koreje zaradi vdorov dronov.

Vodstvo Demokratične stranke je poslancu Kim Byung-kiju, ki je odstopil s položaja vodje poslanske skupine zaradi obtožb o podkupovanju pri imenovanju, zahtevalo, da odstopi s položaja poslanca. Izključitev iz stranke je prav tako možnost. Nov vodja poslanske skupine je postal Han Byung-do. To naj bi pospešilo preiskavo korupcije znotraj stranke. Tožilci so že novembra 2024 začeli notranjo preiskavo v zvezi s tem primerom.

Sestra severnokorejskega voditelja Kim Jong-una je pozvala Seul k podrobni razlagi nedavnih vdorov dronov, pri čemer je trdila, da južnokorejski droni očitno kršijo suverenost Severne Koreje. Južnokorejsko obrambno ministrstvo je zanikalo, da bi njihova vojska uporabljala model drona, ki ga je Severna Koreja sestrelila. Predsednik Lee Jae Myung je odredil takojšnjo preiskavo domnevnih vdorov in opozoril, da bi takšna dejanja pomenila "resen zločin", ki ogroža mir na Korejskem polotoku.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung bo prihodnji teden obiskal Japonsko, kjer se bo 13. in 14. januarja v mestu Nara sestal z japonsko premierko Sanae Takaichi. Namen vrha je krepitev bilateralnih vezi ter razprava o ključnih regionalnih, globalnih in gospodarskih vprašanjih. Obisk se bo začel v torek, vključeval pa bo tudi uradno večerjo obeh voditeljev. Neposredno po vrnitvi iz Japonske bo predsednik Lee v Seulu gostil italijansko premierko Giorgio Meloni, ki bo na uradnem obisku v Južni Koreji med 17. in 19. januarjem. Modra hiša je v izjavi za javnost potrdila, da bosta voditelja na vrhu obravnavala vprašanja skupnega interesa, kar nakazuje na intenzivno diplomatsko dejavnost Južne Koreje v začetku leta. Ta diplomatska ofenziva Seula je usmerjena v utrjevanje zavezništev tako v azijsko-pacifiški regiji kot znotraj skupine G7, kjer Italija igra pomembno vlogo. Srečanja bodo osredotočena na stabilnost regije in gospodarsko sodelovanje v času povečanih geopolitičnih tveganj, pri čemer bo poudarek tudi na kulturnih in socialnih odnosih med državami.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je na zasedanju o strategiji gospodarske rasti za leto 2026 napovedal sprejetje izrednih ukrepov za reševanje vprašanja brezposelnosti med mladimi, ki ga je označil za nacionalno krizo. Po njegovih besedah se država sooča s tveganjem dolgoročne stagnacije, če se trenutna strukturna neravnovesja in t. i. k-oblika rasti, ki poglablja socialno polarizacijo, ne bodo ustrezno obravnavali. Predsednik je poudaril, da morajo biti koristi gospodarskega napredka pravično porazdeljene med mlade, mala podjetja in lokalne regije. Južnokorejska vlada je za letošnje leto postavila cilj gospodarske rasti pri dveh odstotkih, kar je nad napovedmi centralne banke in drugih mednarodnih institucij, ki napovedujejo okoli 1,8-odstotno rast. Optimistične napovedi temeljijo na pričakovanem okrevanju izvoza polprevodnikov, ki naj bi se po nekaterih ocenah povečal za 40 do 70 odstotkov, ter na povečani zasebni potrošnji in stabilizaciji finančnih trgov. Vlada namerava s spodbujanjem strateških panog, kot sta obrambna industrija in biotehnologija, ter s pospešeno digitalno transformacijo z umetno inteligenco preprečiti upadanje potencialne rasti. Na konferenci v Modri palači, ki so se je udeležili številni ministri in predstavniki gospodarstva, je bila izpostavljena tudi nevarnost demografskega upada. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se brez korenitih sprememb potencialna gospodarska rast Južne Koreje do leta 2040 lahko spustila na nič odstotkov. V ta namen je bila napovedana ustanovitev posebnih predsedniških odborov za polprevodnike in davčne spodbude, ki bodo podpirali nove naložbe in zagotavljali vključujoč razvoj države.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je med uradnim obiskom v Pekingu pritegnil pozornost javnosti, ko je na družbenih omrežjih objavil selfi s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Fotografija je bila posneta s pametnim telefonom, ki ga je Lee prejel kot darilo od kitajskega voditelja. Na objavljenih posnetkih sta poleg obeh državnikov vidni tudi njuni soprogi, kar nakazuje na sproščeno diplomatsko vzdušje med srečanjem. Objava je v prvih nekaj urah po objavi dosegla več kot 3.400 deljenj in sprožila val odzivov na spletu. Analitiki dogodek označujejo za primer »mehke diplomacije«, kjer voditelja preko neformalnih dejanj poskušata krepiti bilateralne odnose. Kljub sproščenosti pa je uporaba kitajskega telefona s strani južnokorejskega predsednika sprožila tudi vprašanja o varnostnih protokolih in tehnološki simboliki v luči globalnih geopolitičnih napetosti.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Gospodarstvi Pakistana in Južne Koreje sta v začetku leta 2026 stopili v obdobje, ki zahteva korenite strukturne premike za zagotovitev dolgoročne stabilnosti. Pakistan se je po izognitvi finančnemu kolapsu v preteklem letu osredotočil na reformo visokega šolstva, ki velja za ključni steber prihodnje gospodarske rasti. Analitiki opozarjajo, da je bila dosedanja politika privabljanja tujih neposrednih naložb pomanjkljiva, saj so se vlagatelji osredotočali predvsem na domači trg namesto na izvozno naravnanost, kar je omejilo konkurenčnost države. Istočasno se administracija južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga spopada z izzivi polarizirane rasti. Čeprav država dosega rekordne rezultate pri izvozu polprevodnikov, šibka valuta in stagnacija domače porabe negativno vplivata na življenjski standard prebivalstva. Strokovnjaki pozivajo k deregulaciji in razvoju novih gospodarskih gonil, ki bi zmanjšala odvisnost od tehnološkega sektorja. Obe državi si prizadevata za uravnoteženje makroekonomskih kazalnikov z dejansko kupno močjo državljanov, medtem ko se svetovno gospodarstvo sooča s posledicami preteklih trgovinskih trenj.

Južnokorejska politika se je znašla sredi novih obtožb o korupciji in zlorabi položaja, ki pretresajo tako opozicijsko Demokratsko stranko kot vladajočo stranko Narodna sila. Nekdanji vodja poslanske skupine Demokratske stranke Kim Byeong-gi je vpleten v škandal glede podkupnin za nominacije kandidatov na lokalnih volitvah leta 2022. Kim naj bi domnevno vedel, da je sodelavec poslanke Kang Sun-woo prejel 100 milijonov vonov od kandidata za mestnega svetnika, a je to zamolčal. Kljub pozivom k odstopu je Kim izjavil, da stranke ne bo zapustil po lastni volji, temveč se bo boril za dokazovanje svoje nedolžnosti. Istočasno se z očitki o neprimernem ravnanju sooča ministrska kandidatka Lee Hye-hoon iz vladajoče stranke Narodna sila. Občinska svetnica Son Ju-ha je javno obtožila Leejevo, da je med opravljanjem funkcije predsednice lokalnega odbora izvajala psihološki pritisk in nadlegovanje nad njo, medtem ko je bila Sonova noseča. Ti dogodki so sprožili ostre odzive v političnem prostoru, pri čemer vodstvo stranke Narodna sila zahteva uvedbo posebne preiskave o »korenitih korupcijskih kartelih« znotraj Demokratske stranke, medtem ko se sami branijo pred obtožbami o notranjem avtoritarizmu.

Predsednik Južne Koreje Lee Jae-myung je začel tridnevni državniški obisk na Kitajskem, prvi po osmih letih. V Pekingu se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta se pogovarjala o odnosih med državama. Med obiskom je Lee Jae-myung prejel najvišje državne časti. Njegova soproga, Kim Hye-kyung, se je srečala s soprogo kitajskega predsednika, Peng Liyuan, s katero sta izmenjali prijateljske besede.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je v nedeljo osebno nadzoroval vojaško vajo s hipersoničnimi raketami, ki so bile izstreljene iz okrožja Ryokpho v Pjongjangu. Po poročanju državne tiskovne agencije KCNA so rakete preletele razdaljo 1000 kilometrov v smeri severovzhoda in uspešno zadele tarče ob vzhodni obali države. Kim je ob tem poudaril nujnost krepitve jedrskega odstraševanja in priprave sil na dejanske vojne razmere, kar je utemeljil s trenutno geopolitično krizo ter zapletenimi razmerami v mednarodni skupnosti. Preizkus se je odvil v času povečanih napetosti, saj je Pjongjang pred tem ostro obsodil ameriške napade na Venezuelo in jih označil za kršitev suverenosti te države. Istočasno se je predsednik Južne Koreje Lee Jae Myung v Pekingu mudil na uradnem državniškem obisku pri kitajskem predsedniku. Tovrstno stopnjevanje raketnih dejavnosti v regiji nadaljuje trend kaže razkazovanja moči, s katerim želi Severna Koreja v mednarodnem okolju potrditi svojo praktično jedrsko moč in odzivnost svojih raketnih sil na zunanje pritiske. Dogodek je neposredno povezan s predhodnimi preizkusi, vključno z decembrsko izstrelitvijo križarskih raket, kar kaže na sistematičen razvoj njihovega arzenala.

Severna Koreja je pod osebnim nadzorom voditelja Kim Jong-una izvedla preizkusno izstrelitev hipersonične rakete, kar predstavlja prvo tovrstno vojaško aktivnost Pjongjanga v letu 2026. Kot je poročala državna tiskovna agencija KCNA, so raketo izstrelili iz okrožja Ryokpo v prestolnici Pjongjang proti Japonskemu morju. Po uradnih navedbah je izstrelki uspešno zadel tarčo, ki je bila oddaljena 1000 kilometrov od mesta izstrelitve, s čimer so preverili pripravljenost in operativne zmogljivosti oborožitvenega sistema. Kim Jong-un je ob tem poudaril, da je bil preizkus nujen za vzdrževanje jedrskega odstraševanja v luči naraščajočih geopolitičnih kriz in mednarodnih razmer. Namen vojaške vaje je bila tudi praktična usposobitev raketnih enot za izvajanje bojnih nalog. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, ko so sosednje države in Združene države Amerike pozorno spremljale premike severnokorejske vojske, ki kljub mednarodnim sankcijam nadaljuje z razvojem napredne raketne tehnologije.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v smeri vzhodnih voda, le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika v Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po krepitvi jedrskega odvračanja države. Južnokorejski Urad za nacionalno varnost je pozval Severno Korejo, naj ustavi provokacije po izstrelitvi raket v Vzhodno morje.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je 4. januarja prispel v Peking na svoj prvi štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, odkar je junija lani nastopil predsedniški mandat. Med srečanjem s predstavniki korejske diaspore v Pekingu je Lee poudaril, da je Kitajska nepogrešljiva partnerica pri prizadevanjih za mir in ponovno združitev Korejskega polotoka. Obisk se odvija v času povečanih regionalnih napetosti, saj je Severna Koreja ob začetku novega leta izvedla prvi preizkus balistične rakete, kar dodatno poudarja pomen usklajevanja med Seulom in Pekingom glede varnostnih vprašanj. Predsednik Lee se bo med obiskom srečal s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, s katerim bosta obravnavala vprašanja dvostranskega sodelovanja in stabilnosti v regiji. Čeprav so se odnosi med državama v zadnjem desetletju spopadali z upadom naklonjenosti v južnokorejski javnosti, kitajska stran obisk ocenjuje kot ključno priložnost za krepitev partnerstva med sosednjima državama. Leejeva diplomacija temelji na prepričanju, da je konstruktiven dialog s Pekingom nujen za zmanjšanje vpliva severnokorejskih provokacij in zaščito gospodarskih interesov Južne Koreje.

Južnokorejska politična scena je pretresena zaradi novih obtožb o korupciji in nepravilnostih pri podeljevanju strankarskih nominacij znotraj Demokratske stranke (DP). V središču škandala se je znašel nekdanji vodja poslanske skupine Kim Byung-ki, ki mu očitajo prejem podkupnine v višini 30.000 evrov pred parlamentarnimi volitvami leta 2020. Poleg tega so se pojavile trditve, da je njegova soproga prejela nezakonita sredstva od lokalnih svetnikov in neupravičeno uporabljala javna sredstva za reprezentanco. Demokratska stranka pod vodstvom predsednika Lee Jae-myunga je obtožbe označila za posamične odklone posameznikov in zavrnila pozive opozicijske stranke Moč ljudstva (PPP) k sistemski preiskavi ali uvedbi posebnega tožilca. Opozicija medtem stopnjuje pritisk in zahteva opravičilo predsednika države zaradi domnevnih neuspehov pri varnostnem preverjanju kandidatov, vključno z Lee Hye-hoon, kandidatko za ministrico za proračun, ki se prav tako sooča z očitki o sumljivih nakupih in neprimernem vedenju. Znotraj Demokratske stranke se je hkrati začela tekma za novega vodjo poslanske skupine, kjer se potegujejo štirje poslanci s tretjim mandatom. Rezultat teh volitev, pri katerih bodo imeli pomembno vlogo tudi radikalni privrženci stranke, bo določil prihodnjo smer strankarske politike in odnos do predsedniške palače v času, ko se vrstijo preiskave o prodaji kandidatur na preteklih volitvah.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih izstrelkov v svoje vzhodne vode, tik preden se je južnokorejski predsednik odpravil na Kitajsko. Kim Jong Un je nadzoroval preizkuse hipersoničnih izstrelkov in poudaril potrebo po okrepitvi jedrskega odvračanja države. Kitajska in Južna Koreja sta se zavezali, da bosta okrepili vezi in zaščitili regionalno stabilnost.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Pekingu srečal s Xi Jinpingom, kjer je kitajska stran zahtevala jasno izjavo o nasprotovanju neodvisnosti Tajvana, na kar naj bi se Južna Koreja izognila hitremu odzivu. Lee Jae-myung je obiskal tudi Šanghaj in poudaril skupno zgodovino odpora proti japonski agresiji. Medtem pa naj bi ZDA širile obseg delovanja ameriških sil v Južni Koreji, da bi se pripravile na morebitne izredne razmere v zvezi s Tajvanom.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je obiskal Kitajsko, da bi okrepil vezi med državama v času naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko glede Tajvana. Kitajska in Južna Koreja sta se zavezali k spodbujanju trgovine in varovanju regionalne stabilnosti. Obisk je potekal v senci severnokorejskih provokacij.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v nedeljo prispel v Peking, kjer je začel svoj štiridnevni uradni obisk na Kitajskem. Osrednji nameni njegovega obiska so krepitev prizadevanj za mir na Korejskem polotoku ter poglobitev dvostranskega sodelovanja na področjih gospodarstva, trgovine in kulture. Obiska se udeležuje tudi obsežna delegacija, v kateri je več kot 200 vidnih gospodarstvenikov, kar poudarja pomen trgovinskih vezi med državama. Srečanje na visoki ravni se odvija v času povečanih napetosti, saj je Severna Koreja le nekaj ur pred prihodom predsednika Leeja izvedla nove preizkuse balističnih raket. Ta varnostna situacija je v ospredje pogovorov postavila nujnost tesnejšega dialoga med Seulom in Pekingom. Kitajska državna televizija je potrdila prihod delegacije in izpostavila strateški pomen stabilizacije regije preko diplomatskih poti.

Severna Koreja je v nedeljo izstrelila več balističnih raket v smeri Japonskega morja, kar je povzročilo takojšen odziv Seula in mednarodne skupnosti. Provokacija se je zgodila ravno v času, ko je južnokorejski predsednik Lee Jae-myung prispel v Peking na uradno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Urad za nacionalno varnost v Seulu je pod vodstvom namestnika svetovalca Lima Jong-deuka nemudoma sklical izredni sestanek, na katerem so analizirali stanje pripravljenosti in obsodili dejanja Pjongjanga. Izstrelitev raket se je odvila v kompleksnem mednarodnem okolju, le nekaj ur po ameriškem napadu na Venezuelo, kar še dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Južnokorejska stran je Severno Korejo pozvala k takojšnji prekinitvi provokacij, ki spodkopavajo stabilnost na Korejskem polotoku. Dogodek sledi nedavnim napetostim zaradi krepitve vojaškega sodelovanja med Seulom in Washingtonom, kar Pjongjang sistematično označuje za neposredno grožnjo svoji suverenosti. Analitiki ocenjujejo, da je bil tajming izstrelitve skrbno izbran, da bi zasenčil diplomatska prizadevanja predsednika Leeja na Kitajskem, ki velja za ključno zaveznico Severne Koreje.

Predsednik Južne Koreje, Lee Jae Myung, je prispel na Kitajsko na državniški obisk, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk sovpada z izstrelitvijo raket Severne Koreje proti morju in prihaja v času povečanih napetosti glede Tajvana. Lee želi okrepiti gospodarske vezi in se izogniti morebitnim sporom glede Tajvana.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v torek prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk, kar predstavlja prvi tovrstni obisk kakega južnokorejskega voditelja na Kitajskem po devetih letih. Ob prihodu na letališče Capital International ga je sprejel kitajski minister za znanost in tehnologijo Yin Hejun, kar v diplomatskih krogih velja za izjemno visoko stopnjo protokolarne časti v primerjavi s prejšnjimi obiski. Glavni namen srečanja s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom je obnova dvostranskih odnosov, ki so bili od leta 2016 napeti zaradi namestitve ameriškega obrambnega sistema THAAD. Na petkovem vrhu bosta voditelja razpravljala o perečih vprašanjih, vključno z denuklearizacijo Korejskega polotoka, spornimi kitajskimi strukturami v Rumenem morju in postopno odpravo kitajskih omejitev na korejske kulturne vsebine (t.i. 'Hallyu ban'). Ob obisku je predviden podpis več kot desetih memorandumov o soglasju na področjih gospodarstva, industrije, podnebja in prometa. Predsednik Lee bo svojo pot zaključil v Šanghaju, kjer bo obeležil zgodovinske obletnice korejskega gibanja za neodvisnost, kar poudarja simbolni pomen obiska v luči regionalne stabilnosti.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, kjer se bo srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk je Leejev prvi uradni obisk na Kitajskem po prevzemu položaja. Prvi Leejev dogodek je bilo srečanje s korejsko diasporo. Kitajska naj bi pred srečanjem "Xi-Lee" postavila štiri zahteve in štiri obljube, s ciljem preprečiti Južni Koreji aktivnejšo vlogo v Indo-Pacifiku. Med obiskom je Severna Koreja izstrelila več balističnih raket proti Japonskemu morju. Lee je pred obiskom izjavil, da Južna Koreja spoštuje načelo ene Kitajske.

Severna Koreja je v torek zjutraj proti vzhodni obali Japonskega morja izstrelila neidentificirano balistično raketo, kar predstavlja prvi tovrstni preizkus orožja v letu 2026. Generalštab južnokorejske vojske je v uradni izjavi potrdil izstrelitev, podrobnosti pa še preučujejo v sodelovanju z ameriškimi in japonskimi obveščevalnimi službami. Japonsko obrambno ministrstvo je prav tako zaznalo izstrelitev in opozorilo ladje v regiji na previdnost. Analitiki ocenjujejo, da je Pjongjang trenutek za preizkus izbral strateško, saj se dogodek sovpada z napetostmi med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ter napovedanim obiskom južnokorejskega opozicijskega voditelja Lee Jae-myunga na Kitajskem. S tem dejanjem naj bi režim Kim Jong-una poskušal opozoriti na svojo vojaško prisotnost in okrepiti pogajalska izhodišča v regiji. Zadnji tovrstni preizkus balističnih raket kratkega dosega je Severna Koreja izvedla novembra lani.

Južnokorejsko sodišče je izdalo nalog za prijetje 60-letnega moškega, ki je v preteklih mesecih na spletu objavil približno 700 zavajajočih videoposnetkov in prispevkov o tragediji v Itaewonu. Osumljenec je v svojih objavah trdil, da je bil dogodek zrežiran, da je šlo za mamilarski terorizem in da so bila trupla žrtev v resnici lutke. To je prvi primer odvzema prostosti, odkar je bila lani julija na ukaz predsednika države Lee Jae-myunga ustanovljena posebna enota za preiskovanje kaznivih dejanj zoper žrtve nesreč in njihove svojce. Policija je preiskavo sprožila septembra lani po prejemu kazenske ovadbe s strani družin žrtev, ki so poročale o sistematičnem nadlegovanju in širjenju teorij zarote. Osumljenec naj bi z objavami na tujih platformah in domačih forumih prek donacij pridobival tudi finančno korist. Predsednik Lee Jae-myung je ob novici o pridržanju poudaril, da bo država ohranila ničelno toleranco do razširjanja lažnih informacij, ki neposredno kršijo človekovo dostojanstvo in pravico do zasebnosti preživelih. Sočasno s to preiskavo so policisti v mestu Chungju pridržali tri državljane Tajske, ki so v Južni Koreji bivali nezakonito. Osumljeni so izdelave in posesti improviziranega strelnega orožja, ki so ga po lastnih navedbah nameravali uporabiti za lov na ptice. Policija je ob aretaciji zasegla pet kosov orožja in kovinske krogle, primer pa obravnavajo kot resno kršitev zakonodaje o nadzoru nad orožjem in eksplozivi.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih izstrelkov proti vzhodnim vodam, medtem ko je južnokorejski predsednik odpotoval na Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po okrepitvi jedrske odvračalne sile države. Kitajska in Južna Koreja sta obljubili okrepitev trgovine in zaščito regionalne stabilnosti.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v Vzhodno morje, kar je prvi tovrstni preizkus orožja v tem letu. Rakete so bile izstreljene iz območij blizu Pjongjanga, ravno ko je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung prispel v Peking na srečanje s kitajskim kolegom Xi Jinpingom.

Ameriške sile so aretirale Nicolása Madura v njegovi spalnici po srečanju s kitajskim odposlancem. Operacijo, imenovano 'Absolutna odločnost', je Trump spremljal kot televizijsko dramo. ZDA načrtujejo, da bodo ameriška energetska podjetja povečala proizvodnjo nafte v Venezueli. Podpredsednica Delsi Rodriguez je obljubila odpor proti ZDA in zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v okviru svojega državniškega obiska na Kitajskem za 7. januar načrtoval obisk prostorov nekdanjega sedeža začasne vlade Republike Koreje v Šanghaju. Ta lokacija predstavlja ključen zgodovinski simbol korejskega osamosvojitvenega gibanja, ki je v preteklosti uživalo znatno finančno, materialno in vojaško podporo takratne vlade Republike Kitajske. Obisk v Šanghaju sledi uradnim pogovorom v Pekingu in poudarja zgodovinske vezi med narodoma. Predsednikov obisk sovpada z napetimi razmerami v regiji, vendar pa izbira Šanghaja kot postojanke kaže na pomen diplomatske zgodovine in tradicije. Začasna vlada v izgnanstvu je bila v Šanghaju ustanovljena leta 1919 in je služila kot središče upora proti japonski kolonialni nadvladi. Predsednik Lee bo s tem dejanjem počastil spomin na borce za neodvisnost, kar je v južnokorejski javnosti sprejeto z velikim zanimanjem, hkrati pa lokacija ostaja priljubljena točka za južnokorejske turiste na Kitajskem.

Južnokorejsko politično prizorišče pretresajo nove podrobnosti o korupcijskem škandalu v glavni opozicijski Demokratski stranki (DP), povezanem s prodajo strankarskih nominacij za lokalne volitve leta 2022. Predsednik stranke Jung Chung-rae se je javno opravičil državljanom in članom stranke zaradi "nesrečnih dogodkov", ki so povzročili globoko razočaranje in jezo. Napovedal je ničelno toleranco do vpletenih, vključno z disciplinskimi ukrepi in popolnim sodelovanjem s policijo pri preiskavi. Škandal se osredotoča na poslanca Kim Byung-kija, ki naj bi prejel podkupnine v zameno za nominacije, pri čemer se pojavljajo obtožbe, da je bila o vsem obveščena tudi ožja ekipa takratnega predsednika stranke Lee Jae-myunga. Han Dong-hoon, nekdanji predsednik vladajoče stranke Moč ljudstva (PPP), je ostro kritiziral delo policije in zahteval uvedbo posebnega tožilca. Trdi, da so preiskovalni organi kljub ključnim dokazom, kot so peticije darovalcev podkupnin, namerno zavlačevali s postopki. Po njegovih besedah bi bil primer brez medijske izpostavljenosti pometen pod preprogo. Demokratska stranka je te zahteve zavrnila kot dvolične in Hanu očitala, da sam v preteklosti ni sodeloval pri drugih preiskavah s posebnimi tožilci. Politična napetost se stopnjuje, medtem ko opozicija napoveduje ustanovitev posebne enote za boj proti korupciji znotraj stranke, da bi preprečila podobne incidente v prihodnje.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je pred svojim uradnim državniškim obiskom na Kitajskem izpostavil, da zaostrovanje odnosov s Pekingom ne bi koristilo Južni Koreji. V pogovoru za kitajsko državno televizijo CCTV je poudaril, da je varnostno sodelovanje z Združenimi državami Amerike sicer neizogibna realnost Seula, vendar to ne sme voditi v konfrontacijo z drugo največjo svetovno gospodarsko silo. Lee se je zavzel za pogostejši dialog na ravni voditeljev, ki bi se po njegovem mnenju moral odvijati vsaj enkrat letno, saj bi to omogočilo iskanje vzajemno koristnih priložnosti v kompleksnem svetovnem okolju. Posebno pozornost je predsednik namenil vprašanju Tajvana, kjer je potrdil, da Južna Koreja še naprej v celoti spoštuje politiko ene Kitajske. Ta izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji in je ključna za stabilizacijo dvostranskih odnosov pred njegovim prihodom v Peking. Lee verjame, da bo poglobljeno gospodarsko in politično sodelovanje med državama odprlo široka vrata novim priložnostim za Južno Korejo, hkrati pa bo pomagalo pri uravnavanju varnostne dinamike v severovzhodni Aziji. Obisk, ki se začenja v nedeljo, bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je sestal z južnokorejskim predsednikom Leejem Jae-myungom. Po mnenju varnostnih strokovnjakov naj bi Kitajska zahtevala, da Južna Koreja ponovno potrdi spoštovanje načela "ene Kitajske" in nasprotuje širitvi misije ameriških sil v Južni Koreji. V zameno naj bi Kitajska odpravila prepoved potovanj v Južno Korejo in obljubila podvojitev števila kitajskih turistov, kar naj bi bil del strategije za oslabitev zavezništva med ZDA, Japonsko in Južno Korejo ter indo-pacifiškega demokratičnega zavezništva.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je začel obisk na Kitajskem. Peking želi poglobiti vezi z Južno Korejo po nedavnih napetostih med Kitajsko in Japonsko zaradi Tajvana.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo med 4. in 7. januarjem obiskal Kitajsko na svojem prvem državniškem obisku v tej državi. Po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap bo predsednik najprej obiskal Peking, kjer se bo 6. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, nato pa bo pot nadaljeval v Šanghaj. Obisk ima velik simbolni pomen, saj načrtujejo tudi ogled zgodovinskih prostorov začasne vlade Republike Koreje iz obdobja japonske kolonialne nadvlade. Uradni Seul je pred obiskom poudaril svojo zavezanost politiki ene Kitajske. Južnokorejski uradniki so v izjavah za javnost potrdili, da država vztraja pri spoštovanju tega načela, kar je bil tudi eden izmed ključnih pogojev, ki jih je Peking izpostavil med predhodnimi pogovori zunanjih ministrov obeh držav. Pričakuje se, da bodo pogovori med voditeljema osredotočeni na krepitev gospodarskega sodelovanja in stabilizacijo razmer v regiji, kjer se obe državi srečujeta z varnostnimi izzivi. Analitiki ocenjujejo, da poskuša Lee Jae-myung z obiskom uravnotežiti zunanjepolitične odnose med Washingtonom in Pekingom, hkrati pa nasloviti zgodovinska vprašanja, ki so pomembna za nacionalno identiteto Južne Koreje. Vrhunsko srečanje v Pekingu bo ključno za določitev prihodnje smeri diplomatskih odnosov v Vzhodni Aziji.

Ob začetku novega koledarskega leta so voditelji in vidni politiki v Papui Novi Gvineji ter Južni Koreji poudarili nujnost nacionalne stabilnosti, gospodarske rasti in socialne kohezije. V Papui Novi Gvineji je veteran sir Puka Temu opozoril na vse večje pritiske, s katerimi se spopadajo tamkajšnje družine zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, visoke stopnje kriminala in omejenih možnosti za zaposlitev. Temu je izpostavil, da se gospodinjstva vse bolj zanašajo na širše sorodstvene mreže, saj osnovne državne storitve pogosto ne dosežejo prebivalstva, hkrati pa je pozval vlado k nujnim investicijam v kmetijstvo in predelovalno industrijo. Sočasno je predsednik avtonomne regije Bougainville Ishmael Toroama potrdil zavezanost k osamosvojitvi od Papue Nove Gvineje in poudaril, da politični napredek zahteva močne gospodarske temelje, vključno z oživljanjem rudnika Panguna in vzpostavitvijo lastne rafinerije zlata. Na drugi strani je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung izpostavil narodno enotnost kot kritično nalogo za prihodnji razvoj države. Lee je v svojem nagovoru poudaril, da skrajna politična razhajanja in delitve v družbi zavirajo napredek, ter pozval k sodelovanju med vlado, gospodarstvom in sindikati za dosego skupne blaginje.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da je "ponovna združitev" Kitajske in Tajvana neizogibna in jo označil za cilj, ki ga ni mogoče ustaviti. Poudaril je, da imata Kitajska in Tajvan neprekinljivo vez.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo od 4. do 7. januarja obiskal Kitajsko, kjer se bo 5. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Pogovarjala naj bi se o vprašanjih, povezanih z blaginjo ljudi in miru. Kitajska naj bi zahtevala, da Južna Koreja jasno nasprotuje neodvisnosti Tajvana, vendar naj bi to za Seul predstavljalo težavo. Po poročilih korejskih medijev se v Južni Koreji povečuje zanimanje za učenje od Kitajske, predvsem na področju umetne inteligence in robotike. Skupina več kot desetih korejskih podjetij je že obiskala Šanghaj in Hangzhou. Obiskala ga bo tudi velika delegacija korejskih podjetij, vključno s Samsung, LG, SK in Hyundai.

Južnokorejsko politično prizorišče so zaznamovali stopnjevanje notranjih sporov v vladajoči stranki Narodna sila ter nove korupcijske preiskave v opozicijski Demokratski stranki. V Narodni sili je poslanka Bae Hyun-jin ostro kritizirala župana Daeguja Hong Joon-pyoja zaradi njegovih napadov na nekdanjega predsednika stranke Han Dong-hoona v povezavi z afero o spletnih objavah. Spor se je poglobil po navedbah, da so družinski člani Hana na uradnem forumu stranke objavljali kritične zapise o predsedniku države Yoon Suk-yeolu, kar je sprožilo ostre obtožbe o dvoličnosti in zahtevah po politični odgovornosti. Istočasno je nekdanji poslanec Yoo Seong-min razkril, da je večkrat zavrnil ponudbe predsednika države Lee Jae-myunga za položaj predsednika vlade, češ da ne more sodelovati z nekom, s katerim se politično in filozofsko popolnoma razhajata. Medtem je predsednik Demokratske stranke Jung Chung-rae odredil etično preiskavo proti Kim Byung-kiiju in Kang Sun-woo zaradi obtožb o prejemanju podkupnin v višini 100 milijonov vonov v zameno za strankarske nominacije. Stranka je pred prihajajočimi lokalnimi volitvami prešla v izredno stanje delovanja, da bi omejila politično škodo zaradi naraščajočih korupcijskih afer.

Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v telefonskem pogovoru z južnokorejskim kolegom Cho Tae-yulom zavzel za krepitev dvostranskih odnosov pred napovedanim državniškim obiskom južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga na Kitajskem. Wang je med pogovorom, ki je potekal 31. decembra, poudaril pomen spoštovanja načela ene Kitajske glede vprašanja Tajvana in kritiziral japonske politične sile, češ da poskušajo zavrteti kolo zgodovine nazaj. Južnokorejski predsednik bo Peking obiskal med 4. in 7. januarjem, kar bo njegovo prvo srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom od prevzema funkcije. Srečanje poteka v času povečanih regionalnih napetosti, ko Kitajska po mnenju analitikov poskuša izkoristiti obisk za zbliževanje s Seulom in zmanjšanje vpliva zavezništev med ZDA, Japonsko in Južno Korejo. Peking si prizadeva, da bi Južna Koreja zavzela bolj nevtralno držo v sporih glede Tajvanske ožine, zlasti po nedavnih kitajskih vojaških vajah in zaostreni retoriki do Tokia. Obisk velja za ključen korak pri stabilizaciji gospodarskih in diplomatskih vezi, ki so bile v preteklosti podvržene nihanjem zaradi varnostnih vprašanj na Korejskem polotoku.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svoji novoletni poslanici ponovno poudaril, da je ponovna združitev Kitajske s Tajvanom neustavljiva in temelji na "nerazdružljivi vezi krvi in sorodstva". Poleg tega je bilo napovedano, da bo Ši Džinping gostil južnokorejskega predsednika Lee Jae Myunga na državniškem obisku, kar nakazuje na prizadevanja Pekinga za okrepitev vezi z Seulom.