Tajvan in Združene države Amerike sta po devetih mesecih pogajanj uspešno sklenila sporazum o vzajemnih carinah, ki se bodo znižale na 15 odstotkov in se ne bodo seštevale z obstoječimi stopnjami. Tajvan je s tem postal prva država na svetu, ki ji je Washington zagotovil najugodnejši status v okviru 232. člena ameriške zakonodaje za polprevodnike in njihove derivate. Dogovor vključuje tudi zavezo o naložbah v višini 500 milijard ameriških dolarjev, pri čemer bodo tajvanska podjetja neposredno investirala 250 milijard, preostalo polovico pa bo v obliki kreditnih jamstev zagotovila tajvanska vlada. Nova carinska ureditev postavlja tajvanska podjetja v enakopraven konkurenčni položaj z industrijo na Japonskem in v Južni Koreji, kar je ključnega pomena za tradicionalne industrijske panoge, kot sta strojegradnja in ladjedelništvo. Polprevodniški sektor, ki predstavlja hrbtenico tajvanskega gospodarstva, bo z novim statusom pridobil dolgoročno stabilnost in predvidljivo poslovno okolje na ameriškem trgu. Analitiki poudarjajo, da sporazum utrjuje vlogo otoka kot ključnega člena v ameriški dobavni verigi za visoko tehnologijo in umetno inteligenco. Kljub kritikam opozicije glede višine naložbenih obveznosti, vlada v Tajpeju poudarja, da so pogoji ugodnejši od pričakovanih. Medtem ko se kitajski izvoz v ZDA sooča z bistveno višjimi obremenitvami, ki lahko dosežejo tudi do 72 odstotkov, Tajvan z novim sporazumom zmanjšuje tveganja trgovinskih vojn. Dogovor ne prinaša le gospodarskih koristi, temveč ima tudi močan geopolitični pomen, saj poglablja strateško partnerstvo med državama v obdobju globalnih trgovinskih napetosti.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Kanadsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nedavnih obsežnih kitajskih vojaških manevrov v bližini Tajvana. Kanadska vlada je poudarila nujnost ohranjanja trenutnega statusa quo in stabilnosti v Tajvanski ožini, kar je ključnega pomena za regionalni mir. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je kanadski vladi iskreno zahvalil za njihovo odločno stališče in podporo. Minister Lin je ob tem poudaril, da mir v regiji ni zgolj lokalno vprašanje, temveč predstavlja mednarodno soglasje, ki mu sledijo številne demokratične države po svetu. Kitajsko stopnjevanje vojaške prisotnosti in uporaba sile za spreminjanje geopolitičnih razmer sta sprožila val diplomatskih odzivov. Poleg Kanade so se v zadnjih dneh z vrsto opozoril in pozivov k deeskalaciji oglasile tudi Združene države Amerike, Japonska, Evropska unija, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Avstralija, Nova Zelandija in Filipini. Tajvanska diplomacija te odzive interpretira kot potrditev, da mednarodna skupnost ne bo molčala ob enostranskih poskusih destabilizacije azijsko-pacifiške regije. Tajvansko obrambno ministrstvo medtem še naprej pozorno spremlja premike kitajskih sil, ki so s svojimi vajami, vključno z uporabo pravega streliva, neposredno ogrozile varnost plovnih poti.

Ameriški State Department je izrazil zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozval Kitajsko k zadržanosti ter prenehanju pritiska na Tajvan. Tajvanski minister za zunanje zadeve, Lin Chia-lung, se je ZDA zahvalil za podporo in poudaril, da bo Tajvan nadaljeval s sodelovanjem z ZDA in drugimi podobno mislečimi državami pri obrambi mednarodnega reda.

Litovsko zunanje ministrstvo je ponovno izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozvalo, naj se ne ruši obstoječe stanje. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung je pozdravil podporo Litve in poudaril skupne demokratične vrednote in stališče glede stabilnosti v Tajvanski ožini.

Japonska je uradno izrazila zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana, poudarila pomen stabilnosti v Tajvanski ožini in sprožila pomisleke pri Kitajski. Evropske države, vključno z Veliko Britanijo in Nemčijo, so prav tako pozvale k zadržanosti. Tajvansko zunanje ministrstvo je obsodilo kitajske vojaške vaje in jo označilo za povzročitelja težav v mednarodni skupnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o obrambnih pooblastilih za leto 2026, ki vključuje več določb o podpori Tajvanu. Zakon predvideva 1 milijardo ameriških dolarjev za pomoč Tajvanu pri vzpostavitvi obrambnih sistemov. Tajvansko obrambno ministrstvo in zunanje ministrstvo sta izrazila hvaležnost ZDA za podporo.

Kitajska bo poslala posebnega odposlanca za azijske zadeve v Kambodžo in Tajsko, da bi posredoval v mejnem sporu med državama. Kitajski zunanji minister Wang Yi se je po poročanju tiskovne agencije Xinhua pogovarjal s kambodžanskim podpredsednikom in zunanjim ministrom Prakom Sokhonnim ter tajskim zunanjim ministrom Sarunom Charoensuwanom. Obe strani sta izrazili pripravljenost na umiritev in prekinitev ognja.

Kitajska je ostro obsodila najnovejšo prodajo orožja ZDA Tajvanu v vrednosti 11,1 milijarde dolarjev, ki jo je odobrila ameriška vlada. Kitajsko zunanje ministrstvo je potezo označilo za resno škodovanje kitajski suverenosti in varnosti, destabilizacijo miru v Tajvanski ožini ter pošiljanje napačnega signala tajvanskim separatistom. Označili so jo tudi za poskus, da bi ZDA s prodajo orožja podprle neodvisnost Tajvana in omejile Kitajsko, kar po mnenju kitajskih oblasti ne bo uspelo.

Tajvanska organizacija za gospodarsko in kulturno sodelovanje s Hongkongom (策進會) je na letnem srečanju odbora poudarila tesne gospodarske vezi med Tajvanom in Hongkongom v preteklem letu. Glede na to, da je Hongkong po številu obiskovalcev na Tajvanu takoj za Japonsko, organizacija predlaga izboljšanje turističnega okolja in promocijo za obiskovalce iz Hongkonga.

Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je srečal s filipinsko predstavnico na Tajvanu, Corazon A. Padiernos, in predlagal vzpostavitev "Tajvansko-filipinske gospodarske cone". Cilj je poglobiti gospodarsko sodelovanje med državama. Poudaril je, da so se odnosi med Tajvanom in Filipini v zadnjih letih močno okrepili.

Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung je sprejel predsednika "Japonskega združenja za izmenjavo s Tajvanom" Sumija Šuza in njegovo delegacijo. Med srečanjem so razpravljali o zunanji politiki, gospodarski izmenjavi med Tajvanom in Japonsko ter sodelovanju v tretjih državah. Lin je izrazil upanje, da bosta Tajvan in Japonska skupaj spodbujala mir in blaginjo v Indo-Pacifiku.

Panamska delegacija poslancev, ki jo je sprejel tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung, je obiskala Tajvan prvič po prekinitvi diplomatskih odnosov med državama. Delegacija je izrazila željo po obnovitvi prijateljstva med Tajvanom in Panamo, pri čemer je poudarila, da se ni umaknila zaradi pritiskov. Tajvanska vlada je izrazila pripravljenost na odprt in pragmatičen pristop k odnosom med državama.

Minister za zunanje zadeve Tajvana, Lin Chia-lung, je na družbenih omrežjih objavil, da je 24 otrok iz sirotišnice "Amitabha Care Center" v Lesotu prispelo na Tajvan v sklopu dobrodelne turneje "Potovanje po Afriki: Pot hvaležnosti". Lin Chia-lung jim je podaril barvice, da bi jim zaželel barvito življenje.

Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je udeležil sprejema Združenja ameriških državnih vladnih predstavništev (ASOA) v Tajpeju, kjer je poudaril vse tesnejše gospodarske odnose med Tajvanom in Združenimi državami, ki imajo v Tajvanu 26 predstavništev. Podkanclerka ameriškega inštituta na Tajvanu (AIT) Liang Kai-wen je izpostavila rekordne naložbe in poglobljeno trgovinsko sodelovanje med državama. Lin je dejal, da so tajvansko-ameriški odnosi šele na začetku.

Kitajska je zagrozila z dodatnimi protiukrepi, če Japonska ne bo umaknila svojih "napačnih komentarjev" glede Tajvana. Japonska premierka Sanae Takaichi je namignila, da bi Japonska lahko vojaško posredovala v primeru poskusa invazije na Tajvan, kar je zaostrilo diplomatski spor med državama.

Demokratska napredna stranka se pripravlja na volitve županov in podžupanov leta 2026. Kandidat za župana Taoyuana še ni znan. Mestni svetnik國民黨,林政賢, je izjavil, da je民進黨 član莊瑞雄 dejal, da sta台北 in桃園 ključni za volitve leta 2026.

Predsednica stranke Kuomintang, 鄭麗文, se je srečala z direktorjem nemškega združenja v Tajvanu, Karstenom Tietzem, v sedežu stranke. Poudarila je, da je ohranjanje miru in stabilnosti v Tajvanski ožini ključnega pomena za nemške interese. Razpravljali so o političnih vprašanjih v Tajvanu.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev. To je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Kitajska je razpisala mednarodno tiralico za tajvanskima vplivnežema 八炯 in 閩南狼 zaradi obtožb o "spodbujanju separatizma", ponudila pa je tudi denarno nagrado za informacije. Svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je potezo obsodil kot poskus destabilizacije. Poslanec KMT 徐欣瑩 je predlagal, da bi moral vodja Sveta za celinsko Kitajsko, 邱垂正, skupaj s poslancem 沈伯洋 obiskati Kitajsko in razjasniti "nesporazume". Ustanovitelj UMC 曹興誠 je predlagal, da bi moral 沈伯洋 kandidirati za župana Taipeja, medtem ko je 吳怡農 izrazil željo po kandidaturi. Predsednik parlamenta 韓國瑜 je bil kritičen do poziva predsednika 賴清德 za podporo 沈伯洋u.

Podpredsednik kitajske centralne vojaške komisije, Zhang Youxia, je v članku za državni medij *Ljudski dnevnik* pozval k temeljiti preobrazbi mišljenja in popolni odstranitvi škodljivih ostankov preteklosti v vojski. Poudaril je potrebo po preprečevanju dvoličnosti in lažne lojalnosti.

Kitajska je sporočila, da bo udeležba Tajvana na vrhu APEC leta 2026 v Shenzhenu pogojena z njegovim spoštovanjem načela ene Kitajske. To prihaja v času naraščajočih napetosti med Pekingom in Tajpejem. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je odgovorila na vprašanje o trditvah Tajpeja, da je Peking postavil številne pogoje za njegovo udeležbo na forumu APEC.

Kitajska je izrazila močan protest in uradno protestirala pri Japonski zaradi srečanja japonske voditeljice s predstavniki Tajvana na obrobju srečanj APEC. Tajvan je zavrnil kitajske pritožbe, ponovno potrdil svojo suverenost in poudaril, da ni podrejen Kitajski. Kitajsko zunanje ministrstvo je prav tako izrazilo svoje nasprotovanje in vložilo uradne proteste pri Japonski zaradi komentarjev in dejanj japonske voditeljice glede Tajvana med srečanji APEC.

V državnem zboru so na prvi obravnavi sprejeli predlog o ustavitvi zniževanja pokojnin javnih uslužbencev in učiteljev, ki ga podpirata stranki KMT in MPP. Predlog je bil poslan v usklajevanje med poslanskimi skupinami. Vlada opozarja, da bi lahko ustavitev zniževanja pokojnin spodbudila odhajanje zaposlenih. Predsednica Tsai Ing-wen je dejala, da je to neodgovorno do prihodnjih generacij, saj so to delo prevzeli od vlade Ma Ying-jeou.

Demokratska progresivna stranka je za kandidatko za županjo Taichunga predlagala poslanko Ho Hsin-chun. Znotraj Kuomintanga pa se za to mesto potegujeta poslanec Yang Qiongying in Jiang Qichen. Jiang Qichen je izjavil, da vojak nima pravice izbirati bojišča. Zunanje ministrstvo ni komentiralo poročil, da naj bi minister za zunanje zadeve Lin Chia-lung septembra med obiskom Evrope obiskal Francijo, medtem ko je namestnik generalnega sekretarja Sveta za nacionalno varnost Hsu Sijan vodil delegacijo na sedež Nata.

Na letošnjem srečanju APEC v Južni Koreji, ki se je zaključilo z objavo voditeljske deklaracije iz Gyeongju, je bil poudarek na digitalni preobrazbi in umetni inteligenci (AI). Lin Shin-I, predstavnik Tajvana, je izpostavil, da se je pozornost na Tajvan na vrhu povečala. Izpostavljena je bila komplementarnost industrijskih prednosti Tajvana in Južne Koreje, kar bi lahko okrepilo odpornost dobavnih verig. Lin Shin-I je s pomočjo industrijske diplomacije omogočil, da je svet opazil Tajvan, ki ima s svojo močno polprevodniško in informacijsko-komunikacijsko industrijo pomembno vlogo v dobavni verigi umetne inteligence.

Po 'poglobljenih pogovorih' med predsednikoma Trumpom in Xijem sta Kitajska in ZDA dosegli dogovor o trgovini. Trump je dejal, da je bila to 'neverjetna' srečanje in napovedal znižanje uvoznih dajatev. Dogovor vključuje tudi področje redkih zemelj.

Predsednik Donald Trump je po srečanju s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom sporočil, da bo znižal carine na kitajsko blago z 20 % na 10 %. Srečanje je označil za 'neverjetno' in ga ocenil z oceno 12 od 10. Voditelja sta se dogovorila, da bosta sodelovala pri končanju vojne v Ukrajini. Prav tako sta se dogovorila o ohranitvi pretoka redkih zemelj.

V Gyeongjuju se je začel vrh APEC z gala večerjo dobrodošlice, ki se je je udeležilo približno 1000 političnih in poslovnih voditeljev. Tajvanski predstavnik Lin Shin-ji je poudaril aktivno udeležbo Tajvana v APEC in njegov prispevek k regionalnemu razvoju. Hkrati je Tajvan prvič obiskala delegacija AIPAC-a, ki jo je sestavljalo 200 članov, kar je največja delegacija v zadnjih letih. Zunanji minister Lin Chia-lung je poudaril zavezanost Tajvana k ohranjanju nacionalne varnosti in regionalne stabilnosti.

ZDA in Kitajska naj bi dosegli okvirni dogovor, da bi preprečili ponovno zaostrovanje dolgotrajnega trgovinskega spora. Bela hiša je pred srečanjem Trumpa s Xijem napovedala možnost dogovora o trgovini med ZDA in Kitajsko.

Tajvanski minister za zunanje zadeve, Lin Chia-lung, je pozval k okrepljenemu sodelovanju med Tajvanom, Japonsko in Filipini, zaradi regionalnih izzivov. To je izjavil v intervjuju za japonski časnik Sankei Shimbun. Medtem pa se v Južni Koreji, zaradi anti-kitajskih protestov, pojavljajo značke »Jaz sem Tajvanec«, ki jih nosijo tajvanski obiskovalci, da bi se izognili morebitnim težavam.

Združene države Amerike so izrazile močno podporo smiselni udeležbi Tajvana v mednarodnih organizacijah, vključno z Mednarodno organizacijo civilnega letalstva (ICAO). Ameriško združenje v Tajvanu (AIT) je pozvalo ICAO, naj Tajvan povabi na svojo 42. konferenco kot gosta predsednika sveta. Tajvanska agencija za civilno letalstvo je poslala delegacijo v Montreal, da bi se pogovarjala z različnimi državami in si prizadevala za vključitev v ICAO. Kitajski urad za tajvanske zadeve je izjavil, da Tajvan kot del Kitajske nima pravice do članstva v ICAO, medtem ko tajvanski poslanci trdijo, da sta Kitajska in Tajvan dve ločeni državi.

Filipini so pripravljeni s Kitajsko razpravljati o varnosti filipinskih državljanov v Tajvanu. Filipinski zunanji minister je poudaril, da imajo že pripravljene načrte za pomoč in evakuacijo Filipincev v primeru vojne. Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo, da poslovna delegacija obiskuje Filipine, ni pa želelo potrditi, ali je del skupine tudi zunanji minister Lin Chia-lung.