Donald Trump je izrazil jezo zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, pri čemer je podvomil o verodostojnosti informacij. Rusija trdi, da je šlo za ukrajinski napad, Ukrajina pa to zanika.

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da imajo vojaki pozitivne rezultate, o katerih bodo lahko poročali državljanom v okviru specialne operacije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je s podpisom odloka odvzel državno štipendijo evropski prvakinji v skokih v vodo, Sofiji Liskun, in njenemu trenerju, ker se je Liskunova, rojena v Lugansku, odločila nastopati za Rusijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki omogoča odvzem neizkoriščenih stanovanjskih nepremičnin na območjih Ukrajine, ki jih zaseda ruska vojska. Po novem zakonu se bodo stanovanjske zgradbe, stanovanja in sobe, ki kažejo znake zapuščenosti, priznavale kot lastništvo samooklicane Doneške ljudske republike ali njenih občin. Podobna ureditev velja tudi za Lugansk, Zaporožje in Herson, ki so prav tako nezakonito pripojeni k Rusiji in delno zasedeni.

V Berlinu so potekala pogajanja o Ukrajini, na katerih so sodelovali predstavniki ZDA, Ukrajine in evropski partnerji. Razpravljali so o možnostih premirja in prihodnosti Ukrajine, vendar izid pogajanj ostaja negotov. Evropa stoji ob strani Ukrajini, saj Trumpovi ljudje niso več zavezniki. Merz želi zaščititi ukrajinskega predsednika pred njimi.

Donald Trump je razkril, da je imel ostre pogovore z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzom in Keir Starmerjem glede Ukrajine. Izjavil je tudi, da ne želi izgubljati časa s srečanji z Zelenskim in evropskimi voditelji glede mirovnega procesa. Poleg tega je Trump sporočil, da so ameriške sile zasegle tanker ob obali Venezuele.

Ruska varnostna služba FSB je v Rostovski oblasti aretirala ruskega državljana, rojenega leta 2004, zaradi suma veleizdaje. Osumljenec naj bi sodeloval z ukrajinsko Službo za varnost (SBU) in na njihovo zahtevo za denarno nagrado podtaknil požar na oddajniku mobilne telefonije. Osumljenec je v priporu, grozi pa mu doživljenjska zaporna kazen.

Vladimir Putin je ponovil, da bo Rusija prevzela nadzor nad celotnim Donbasom, tudi s silo, in izrazil prepričanje, da si tako Rusija kot Donald Trump želita končati konflikt v Ukrajini. Medtem je nekdanji visoki ruski general javno kritiziral načrtovanje vojne s strani Moskve, ukrajinski viri pa trdijo, da so takšne kritike na tako visokem nivoju redkost. Putin je poudaril, da želi Rusija končati vojno, ki jo je po njegovih besedah Zahod začel preko Ukrajine.

Vladimir Putin je izjavil, da se ne strinja s točkami Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino in vztraja pri zavzetju Donbasa. O teh zadevah naj bi razpravljal z ameriškimi pogajalci. Putin je tudi opozoril Evropo pred obsežno vojno, če bo NATO stopnjeval vpletenost v Ukrajini. Ukrajinski predstavniki pa poskušajo izvedeti, kaj se je dogovarjalo v Moskvi na srečanju ameriških izaslancev.

Evropa je obtožila Putina, da simulira mirovna pogajanja s Trumpovimi odposlanci. Zaradi pomanjkanja napredka v peturnih pogovorih v Moskvi je bilo odpovedano srečanje Zelenskega z ameriškim odposlancem.

Pogovori med Rusijo in ZDA o končanju vojne v Ukrajini v Kremlju niso prinesli zbližanja stališč, vendar naj bi se dialog nadaljeval. Putin je zavrnil spremembe Trumpovega mirovnega načrta, ki so jih predlagale evropske države. Rutte upa na milijardo dolarjev mesečne pomoči za Ukrajino in pozdravlja Trumpov preboj v mirovnem procesu.

Po srečanju ameriških odposlancev Stevea Witkoffa in Jareda Kushnerja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi, namenjenem razpravi o revidiranem mirovnem načrtu Donalda Trumpa, se ZDA in Rusija glede konca vojne v Ukrajini nista zbližali, vendar naj bi se dialog nadaljeval. Ukrajinski pogajalci naj bi 3. decembra v Bruslju evropske varnostne svetovalce seznanili z novimi pogovori. Putin je označil prvi osnutek načrta za podlago za pogajanja.

Aleksander Hinštejn je Putina obvestil o razminiranju 92 naseljenih krajev v Kurski oblasti in pripravah na obnovitvena dela. Putin je poudaril pomen krepitve podpore kmetijskemu sektorju za obnovo gospodarstva regije in izpostavil veliko zanimanje prebivalcev Kurske oblasti za umetnost, kar po njegovem mnenju priča o njihovi inteligenci. Razpravljala sta tudi o pomoči ljudem iz obmejnih območij Kurske oblasti.

V Baru so aretirali 39-letnega ruskega državljana V.B., ki ga Interpol Moskva išče zaradi korupcije. V Podgorici so v akciji "Lugansk" aretirali Ž.O. zaradi posedovanja orožja in streliva. Aretirani so bili tudi nekdanji šefi policije zaradi suma organiziranega kriminala.

Črnogorska policija je aretirala Danka Savića iz Danilovgrada zaradi suma, da je od začetka leta 2023 do začetka leta 2025 sodeloval v tuji oboroženi formaciji Ruske federacije v Lugansku v Ukrajini. Med operacijo 'Lugansk' so poleg Savića aretirali še Dejana Braletića zaradi nedovoljenega posedovanja orožja. Policija je preiskala 13 lokacij in doslej zajela 12 oseb.

Zelenski naj bi se ta teden srečal s Trumpom, da bi sklenil dogovor. Kremelj ni želel komentirati poročil o pogovorih med ZDA in Rusijo v Abu Dabiju. ZDA so prejšnji teden predstavile 28-točkovni mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil po srečanju v Ženevi skrajšan na 19 točk. Obstaja možnost, da se Zelenski približuje sprejetju Trumpovega mirovnega sporazuma, vendar ostaja vprašanje, ali bo Putin to spoštoval.

V Švici so potekali intenzivni pogovori o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer je ameriško-ruski predlog vseboval 28 točk. Ameriška stran se je v Ženevi pogovarjala z ukrajinsko stranjo. Ameriški mirovni načrt za Ukrajino je sprožil različne odzive, Putin pa je z njim zadovoljen.

Evropske države so bile pozvane k večji angažiranosti v ukrajinski vojni. Zelenski je izrazil zadovoljstvo z napredkom pogajanj, vendar poudaril, da je za končanje vojne potrebno več. Kot del Trumpovega mirovnega načrta naj bi Ukrajina odstopila Luhansk in Doneck Rusiji, ozemlja pod nadzorom ukrajinske vojske pa bi preimenovali v nevtralno demilitarizirano območje.

Objavljeni so bili novi podatki o mirovnih načrtih za Ukrajino. ZDA naj bi pripravljale načrt, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ta načrt naj bi vseboval zahtevo po ozemeljskih koncesijah Ukrajine Rusiji, kar je Zelenski označil za glavno težavo. Evropa pa naj bi pripravljala protinačrt, ki pušča odprta vrata za vstop Ukrajine v NATO. Pojavila se je tudi kritika Trumpovega odnosa do Rusije in Ukrajine.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Moskva prejela ameriški mirovni načrt za Ukrajino in da bi lahko služil kot osnova za mirno rešitev konflikta. Dodal je, da gre za posodobljeno različico predloga, ki je nastal po njegovem srečanju s Trumpom na Aljaski. Medtem naj bi Trump pritiskal na hitro sklenitev dogovora, Kijev pa se boji izgube ameriškega partnerstva in išče alternative. Kirill Dmitrijev, posebni odposlanec Vladimirja Putina, naj bi bil soavtor Trumpovega načrta za Ukrajino.

Senator Lindsey Graham je kritiziral Trumpov mirovni načrt za Ukrajino, medtem ko je Putin izjavil, da bi lahko bil osnova za končno mirovno rešitev. Ukrajina se je strinjala, da bo začela pogajanja z ameriškimi uradniki o načrtu, čeprav nekateri v Ukrajini izražajo strah, da načrt pomeni kapitulacijo.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Poleg Putinovega komentarja o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi temeljil na posodobljeni različici predloga po srečanju s Trumpom na Aljaski, so se pojavile informacije o Kirillu Dmitrijevu, posebnem odposlancu Vladimirja Putina, ki naj bi bil soavtor Trumpovega načrta za Ukrajino. Predlog načrta predvideva priznanje Krima ter celotnih regij Doneck in Lugansk kot ruskih, medtem ko naj bi se preostala ozemlja razdelila glede na frontno linijo. ZDA naj bi Ukrajini predlagale mirovni načrt v 28 točkah, ki je pritegnil pozornost tako Putina kot Zelenskega.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Pojavile so se podrobnosti o 28-točkovnem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi ga pripravile ZDA. Načrt naj bi predvideval ureditev odnosov med Kijevom, Moskvo in Zahodom, vključno z morebitnim priznanjem zasedenih ozemelj. Ukrajina naj bi prejela varnostna jamstva, sklenjen pa naj bi bil tudi sporazum o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Evropo. Po načrtu naj bi Kijev Moskvi predal Krim ter regiji Donetsk in Lugansk.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

ZDA in Rusija naj bi Ukrajini predstavili mirovni načrt v 28 točkah, ki predvideva hitre volitve po podpisu. Ukrajinsko prebivalstvo načrt označuje kot kapitulacijo in izdajo. Zelenski nakazuje sodelovanje in predlaga alternative, medtem ko Rusija trdi, da uradnega dokumenta od ZDA še ni prejela.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Britanski politolog Anatol Lieven je izjavil, da bi bilo treba podpreti novi ameriški mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi nastal v sodelovanju z Moskvo. Evropska unija medtem pripravlja lasten mirovni načrt, ki naj bi bil za Kijev ugodnejši od ameriškega. Ukrajina se sooča z intenzivnim pritiskom ZDA, da do četrtka sprejme predlog za prekinitev spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz se je o tem pogovarjal s predstavniki zavezniških držav, vključno z Ukrajino.

ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da do Dneva zahvalnosti sprejme mirovni načrt s 28 točkami, ki ga je odobril Donald Trump. Načrt vključuje varnostna jamstva po modelu 5. člena Nata in vprašanje Donbasa. Ukrajina je zavrnila kakršnokoli priznanje začasno zasedenih ozemelj kot ruskih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Vladimir Putin je izjavil, da je Moskva prejela ameriški mirovni načrt za Ukrajino in da bi lahko bil osnova za mir. Poudaril je, da ameriški načrt ni bil konkretno usklajen z Rusijo, vendar je Kremelj pripravljen pokazati "fleksibilnost". Po Putinovih besedah je Ukrajina glavna ovira pri uresničitvi mirovnega načrta.

Kremelj je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se začne pogajati, preden izgubi še več ozemlja. Zelenski se je o ameriškem mirovnem načrtu pogovarjal s francoskim predsednikom, nemškim kanclerjem in britanskim premierjem. Donald Tusk je reagiral na domnevni ameriško-ruski mirovni načrt, ki ga je kritiziral, kritike pa so letele tudi na Trumpa, ki naj bi si želel le Nobelovo nagrado za mir.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prejel ameriški mirovni načrt za Ukrajino in se bo o njem pogovarjal z Donaldom Trumpom. Načrt naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Evropski uradniki ocenjujejo načrt za absurden in ga zavračajo, saj naj bi bil usmerjen v spodbujanje razdeljenosti in dezorientacijo zaveznikov Kijeva. Analitiki menijo, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni.

Pojavili so se poročila o tajnih pogovorih med ZDA in Rusijo, ki naj bi vključevali načrt za končanje vojne v Ukrajini. Načrt naj bi vključeval ozemeljske koncesije Ukrajine v Donecku in Lugansku ter zmanjšanje ukrajinske vojske. Ukrajina naj bi bila pod pritiskom Washingtona in Moskve, da sprejme ta dogovor.

Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Ruske sile so izkoristile ukrajinsko osredotočenost na obrambo Kijeva za napredovanje na jugovzhodu Ukrajine. Ukrajina pa medtem spreminja strategijo napadov na rusko ozemlje in se osredotoča na uničevanje ruskih protiletalskih sistemov, vključno s sistemom S-400 v Donbasu.

Ruska vojska je sporočila, da je zavzela dve naselji na jugu Ukrajine in da napreduje proti oslabljeni ukrajinski vojski. Ukrajina naj bi to zimo uvažala plin iz Grčije in se pripravlja na dogovor z Azerbajdžanom. Po navedbah Zelenskega Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Ukrajinske sile so ponovno zavzele ozemlje, ki so ga zasedle ruske sile na ključnem območju fronte v Donbasu pri Pokrovsku. Predsednik Zelenski je dejal, da se skoraj tretjina vseh spopadov na fronti odvija v regiji Pokrovsk. Ukrajinski droni so napadli industrijski kompleks v Sterlitamaku, vendar so bili sestreljeni. Rusija je odgovorila z napadi na Odeso. Prišlo je do eksplozij v industrijskih in energetskih objektih v Rusiji in v okupiranem delu Luganska.

Ruska vojska je sporočila, da je vstopila v mesto Pokrovsk, medtem ko Ukrajina trdi, da ruske sile niso v celoti nadzorovale nobenega okrožja v mestu. Velika Britanija je Ukrajini poslala dodatne rakete Storm Shadow, da bi nadaljevala z napadi na cilje znotraj Rusije. Rusija je splovila novo jedrsko podmornico, namenjeno prevozu torpedov-dronov "Poseidon", ki naj bi lahko povzročili radioaktivne cunamije. Ruske sile so v oktobru zasedle 461 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja v Donecku.

Ukrajinske brezpilotne letalnice so napadle rusko pristanišče v Črnem morju in povzročile požar na tankeru za nafto. Rusija namreč financira vojno proti Ukrajini z izvozom nafte, zato ukrajinska vojska ciljno napada pristanišča, iz katerih se nafta izvaža, pa tudi naftovode. Medtem so ruski napadi v Ukrajini zahtevali več žrtev in ranjenih.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija vedno odprta za enakopravno in pošteno partnerstvo z vsemi državami, ki se držijo načel Ustanovne listine Združenih narodov. Poudaril je, da Rusija nima sovražnih narodov ne na Zahodu ne na Vzhodu in da ima veliko pravih prijateljev.

Evropske države in Ukrajina so pripravljale mirovni načrt v 12 točkah, ki predvideva konec vojne ob trenutnih bojnih črtah. Donald Trump naj bi med pogovori prejšnji teden pritiskal na Volodimirja Zelenskega, da bi za mir prepustil regijo Donbas Rusiji.

Donald Trump zanika, da bi pritiskal na Volodimirja Zelenskega, naj sprejme zahteve Rusije za končanje vojne v Ukrajini. To zanikanje prihaja po tem, ko so se pojavile informacije o burnem dogajanju v Beli hiši. Medtem srečanje med Trumpom in Zelenskim v Washingtonu ni prineslo večjih prebojev, vendar je ohranilo diplomatski proces odprt.

Upadajo upanja glede skorajšnjega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj je bil pripravljalni sestanek med Sergejem Lavrovom in Marcom Rubiom preložen. Nekdanji častnik SVR pa svari Putina pred potovanjem v Budimpešto, saj naj bi tam obstajala nevarnost atentata.

Ukrajina je prekinila diplomatske odnose z Nikaragvo, ker je slednja priznala pet ukrajinskih regij, ki jih je zasedla Rusija (Doneck, Lugansk, Zaporožje, Herson in Krim), kot rusko ozemlje. Ukrajinski minister za zunanje zadeve, Andrij Sibiga, je dejal, da je to odgovor na nicaragovsko priznanje ukrajinskega ozemlja, ki ga je Rusija napadla.