Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z najvišjim vodstvom madžarske energetske skupine MOL, s katerim je razpravljal o možnosti nakupa Naftne industrije Srbije (NIS). Po navedbah srbskih medijev so pogovori zajemali vse vidike morebitnega sodelovanja, pri čemer je bila ključna tema reševanje zapletov z ameriškim Uradom za nadzor tujega premoženja (OFAC). Ta institucija nadzoruje izvajanje sankcij, kar neposredno vpliva na poslovanje podjetij, povezanih z ruskim kapitalom. Srečanje poudarja strateško prizadevanje Srbije za stabilizacijo energetskega sektorja in iskanje rešitev za lastniško strukturo NIS, kjer ima trenutno večinski delež ruski Gazprom Neft. Zaradi mednarodnih sankcij proti Rusiji se Srbija spopada z operativnimi težavami pri uvozu in predelavi nafte, zato bi vstop madžarskega partnerja lahko pomenil nujen umik izpod ruskega vpliva. Strani sta poudarili tudi pomen podpisa novega meddržavnega sporazuma med Srbijo in Madžarsko, ki bi formaliziral tesnejše energetsko zavezništvo. Dogovarjanja med Beogradom in Budimpešto odražajo širši geopolitični trend zbliževanja obeh držav, ki pod vodstvom Vučića in Viktorja Orbána krepita sodelovanje na področju infrastrukture in energetike. Čeprav podrobnosti o morebitni kupnini ali deležu niso bile razkrite, je nujnost reševanja težav z licenco OFAC nakazala, da so pritiski Zahoda na srbsko energetsko neodvisnost od Rusije vse močnejši. Prihodnji koraki bodo odvisni od uskladitve s pravnimi zahtevami Združenih držav Amerike in pripravljenosti Rusije na izstop iz lastništva.

Madžarska energetska skupina MOL in ruska stran, ki jo predstavlja večinski lastnik Gazprom Neft, sta vstopili v sklepno fazo pogajanj o prodaji lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS). Po navedbah profesorja beograjske strojne fakultete Miloša Banjca sta se strani načelno že sporazumeli o prenosu lastništva, trenutno pa usklajujeta le še končno ceno transakcije. Dogovor bi pomenil strateški umik ruskega kapitala iz srbskega energetskega sektorja pod pritiskom mednarodnih razmer. Pomemben preobrat v pogajanjih predstavlja domnevna privolitev Združenih držav Amerike, ki so po poročanju nekaterih virov dale tiho soglasje za tovrstno lastniško zamenjavo. Ta korak je ključen zaradi sankcij zahodnih držav proti ruskim podjetjem, ki so oteževale poslovanje srbske naftne družbe na evropskih trgih. Prevzem s strani madžarskega MOL-a bi NIS-u omogočil nemoteno oskrbo z nafto prek jadranskega naftovoda JANAF in stabilizacijo regionalnega trga. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za enega najpomembnejših energetskih poslov v regiji v zadnjem desetletju. Čeprav podrobnosti o ceni še niso javno znane, se pričakuje, da bo posel sklenjen v kratkem, kar bo korenito spremenilo energetsko pokrajino na Balkanu. Srbija bi s tem zmanjšala svojo neposredno energetsko odvisnost od ruskih podjetij, medtem ko bi MOL utrdil svojo prevladujočo vlogo v jugovzhodni Evropi.

Srbski predsednik vlade Đuro Macut je napovedal, da bo srbska država izkoristila morebitno priložnost za povečanje svojega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS). Po Macutovih besedah bi s tem korakom država pridobila večjo nadzorno moč nad podjetjem, ki velja za enega ključnih energetskih subjektov v državi. Premier je poudaril, da bo končna odločitev odvisna od prihodnjega razvoja dogodkov in analize stanja. Ob tem je predsednik vlade potrdil, da so v Srbijo pred nekaj dnevi prispeli predstavniki madžarske energetske družbe MOL, ki so že začeli s podrobno analizo poslovanja NIS-a. Macut je izrazil pričakovanje, da bodo te dejavnosti v bližnji prihodnosti prinesle pozitivne rezultate za srbsko energetiko. Napovedi o krepitvi državnega vpliva prihajajo v času, ko se regija spopada s spremenjenimi strateškimi okoliščinami na trgu energentov. Srbija si s temi premiki prizadeva zagotoviti večjo energetsko stabilnost in zmanjšati odvisnost od zunanjih dejavnikov. Morebitno povečanje deleža bi pomenilo spremembo v lastniški strukturi, v kateri ima trenutno pomembno vlogo ruski Gazprom Neft. Vlada bo situacijo podrobno spremljala, preden sprejme končne zaveze o dokupu delnic.

Predstavniki madžarskega MOL-a so prispeli v Srbijo in začeli poglobljeno analizo poslovanja Naftne industrije Srbije (NIS), znan kot »due diligence«. Obiskali so ključne zmogljivosti NIS-a, vključno z bencinskimi servisi, rafinerijo in petrokemijo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.

Predstavniki madžarske energetske skupine MOL bodo prihodnji teden obiskali srbsko naftno podjetje Naftna industrija Srbije (NIS), kjer bodo začeli s postopkom skrbnega pregleda poslovanja (due diligence). Po poročanju tiskovne agencije Tanjug nameravajo madžarski strokovnjaki v okviru obiska pregledati vse ključne zmogljivosti podjetja NIS, kar vključuje tako proizvodne objekte kot distribucijsko mrežo. Ta poteza nakazuje na povečano zanimanje madžarskega energetskega velikana za strateško povezovanje ali morebitno spremembo lastniške strukture v srbskem naftnem sektorju. Skupina MOL, ki že zaseda pomemben položaj na srednjeevropskem trgu, bi s tem korakom lahko dodatno okrepila svojo prisotnost na Balkanu. Podrobnosti o morebitni ponudbi za prevzem ali strateškem partnerstvu za zdaj ostajajo neznane, saj sta obe strani osredotočeni na prvo fazo analize podatkov.

Wout van Aert je bil uspešno operiran na gležnju po padcu na dirki Zilvermeercross v Molu v soboto. Njegova ekipa Visma-Lease a Bike je sporočila, da se začenja njegova rehabilitacija.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru 1. januarja pojasnil trenutno stanje pogovorov o morebitnem vstopu madžarske naftne in plinske družbe Mol v lastniško strukturo Naftne industrije Srbije (NIS). Vučić je poudaril, da uradno še ne more potrditi, da je Mol novi partner srbskega naftnega podjetja, saj celotna finančna in pravna konstrukcija posla še ni zaključena. Ta izjava prihaja po dolgotrajnih špekulacijah o prestrukturiranju lastništva v NIS, ki je trenutno v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Kljub previdnosti pri napovedovanju končnega dogovora je predsednik Vučić razkril, da sta podjetji že tesno sodelovali pri postopkih za pridobitev operativne licence za NIS. To sodelovanje nakazuje na poglobljene strateške vezi med Madžarsko in Srbijo na energetskem področju. Srbska vlada si prizadeva za diverzifikacijo partnerstev in zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo mednarodne sankcije proti ruskim energetskim subjektom, pri čemer bi vstop Mola predstavljal pomemben geopolitični in gospodarski premik v regiji Balkana.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ameriške oblasti pričakujejo, da bodo do 23. januarja znane vse glavne točke prihodnje pogodbe med prodajalcem in kupcem Naftne industrije Srbije (NIS). Dodal je, da je madžarska družba MOL skupaj z NIS-om sodelovala pri pridobitvi operativne licence. Vučić je tudi povedal, da bo NIS 5. januarja lahko plačal za 85.000 ton nafte, ki bo iz Omišlja preko naftovoda Janaf dobavljena rafineriji v Srbiji.

Ameriška vlada je Naftni industriji Srbije (NIS) podaljšala operativno licenco za nemoteno delovanje do 23. januarja, s čimer je podjetju omogočila dodatnih 84 dni delovanja po uvedbi ameriških sankcij. Po neuradnih informacijah, ki jih povzema Radio-televizija Srbije (RTS), so ZDA odločitev sprejele v luči tekočih pogajanj o lastniški spremembi v srbskem naftnem podjetju. Trenutno naj bi potekali intenzivni pogovori med ruskim energetskim gigantom Gazprom, ki je večinski lastnik NIS, in madžarsko energetsko skupino MOL. Cilj omenjenih pogajanj je prodaja ruskega večinskega deleža madžarski družbi, s čimer bi se NIS izognil posledicam ameriških sankcij, uvedenih zaradi ruskih lastniških povezav. Če bi bila kupoprodaja uspešno zaključena do postavljenega roka, bi to podjetju omogočilo dolgoročno stabilnost in nemoteno poslovanje na mednarodnih trgih. Ameriška stran naj bi s tem podaljšanjem licence omogočila dovolj časa za izvedbo lastniškega umika ruskih subjektov iz strateško pomembnega srbskega energetskega podjetja.

Madžarski naftni gigant MOL se z Rusko federacijo pogaja o prevzemu Naftne industrije Srbije (NIS) in premoženja družbe Lukoil v Srbiji ter širši regiji. Profesor Slobodan Aćimović z beograjske ekonomske fakultete je ocenil, da bi bila takšna akvizicija koristna za vse vpletene strani, vključno s Srbijo, Rusijo in ZDA. MOL bi z nakupom pridobil pomembne predelovalne zmogljivosti in okrepil svoj regionalni vpliv na trgu energentov. Prve uradne informacije o morebitni sklenitvi posla oziroma podpisu memoranduma o soglasju so pričakovane v prvi polovici prihodnjega leta. Ta poteza prihaja v času povečanih pritiskov Evropske unije na države kandidatke za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije, kar bi MOL-ov prevzem lahko olajšal s prenosom lastništva na podjetje iz države članice EU. Pogajanja odražajo širšo strategijo energetskega prestrukturiranja na Balkanu, kjer se Srbija spopada z izzivi prihodnje oskrbe s plinom in nafto zaradi napovedanih omejitev tranzita ruskih energentov skozi EU.

Podpredsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dušan Nikezić je ministrico Dubravko Đedović Handanović pozval, naj pojasni, zakaj Srbija ne sodeluje v pogovorih o prodaji NIS-a in poudaril, da ministrica ni tiskovna predstavnica Gazproma in MOL-a.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da še ni videl rešitve za Naftno industrijo Srbije (NIS), o kateri poroča ruski portal in vključuje MOL. Poudaril je, da rešitev mora zadovoljiti tako rusko kot srbsko stran. Vučić upa, da bo rešitev kmalu najdena.

Fresh Corner, del skupine MOL, je leto 2025 zaključil z najboljšimi rezultati doslej. Kava in hot-dog, ključna produkta blagovne znamke, sta dosegla rekordno prodajo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je potrdil, da obstajajo informacije, da predstavniki Gazproma vodijo pogovore o prodaji Naftne industrije Srbije (NIS) madžarski družbi MOL.

Predsednik Vučić je potrdil, da Gazprom vodi pogovore o prodaji deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) tudi z madžarskim MOL-om. Potrdil je tudi, da ima Srbija z Rusijo dogovor o podaljšanju dobave plina do 31. marca.

Mestno redarstvo v Ljubljani je z decembrom uvedlo štiri nove lokacije za ohišja radarjev za merjenje hitrosti. Skupno je v prestolnici nameščenih že 31 ohišij, namenjenih izboljšanju prometne varnosti.

Družba Nacionalna naftna družba iz Abu Dabija (ADNOC) naj bi bila glavni kandidat za nakup 56,15-odstotnega deleža, ki ga imajo ruska podjetja v Naftni družbi Srbije (NIS). Po poročanju časnika Financial Times ADNOC vodi pogovore tudi z drugimi potencialnimi ponudniki, vključno z madžarsko naftno družbo MOL. Vrednost posla ni znana, vendar je NIS v svojem zadnjem poročilu za leto 2024 prijavil premoženje v višini 4,7 milijarde dolarjev.

Madžarska delegacija, pod vodstvom zunanjega ministra Petra Szijjarta, je obiskala Moskvo, da bi razpravljala o nadaljnjem sodelovanju. Szijjarto je poudaril, da sankcije ne bodo večno prisotne, kar kaže na Madžarsko željo po ohranjanju vezi z Rusijo.

Madžarski MOL naj bi bil zainteresiran za prevzem ruskega deleža v srbskem NIS, da bi zaokrožil svoj energetski vpliv na Balkanu in v osrednji Evropi, je v oddaji Novi dan ocenila urednica revije Biznis, Radojka Nikolić. Ta poteza bi Madžarom prinesla strateško mrežo.

Po dveh desetletjih je prišlo do zamenjave na vrhu Slovnafta. Oszkár Világi je odstopil s položaja generalnega direktorja in predsednika uprave, nasledil pa ga je Gabriel Szabó. Világi ostaja aktiven v skupini MOL kot član izvršnega odbora in član uprave družbe MOL. Marek Senkovič nadaljuje kot izvršni generalni direktor in član uprave Slovnafta.

Madžarska naftna in plinska skupina MOL je ameriškim uradnikom izrazila interes za nakup mednarodnega premoženja ruskega naftnega velikana Lukoila, ki je pod sankcijami. Ameriško ministrstvo za finance je konec oktobra uvedlo sankcije proti Lukoilu in Rosneftu.

Ekskluzivni posnetki z droni so razkrili opustošeno ukrajinsko mesto, ki je skoraj obkoljeno z ruskimi silami. Poleg tega je bilo po poročanju Bilda v mestu Dmitrov v Donbasu obkoljenih približno 1.000 ukrajinskih vojakov iz petih brigad.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je ponovil, da Madžarska ne potrebuje dovoljenja EU za vodenje dialoga z Rusijo, kljub kritikam evropskih politikov, ki podpirajo vojno. Szijjártó je poudaril, da Madžarska ne potrebuje mandata EU za vodenje zunanje politike.

NIS že 51 dni čaka na odgovor iz Washingtona glede licence za nadaljnje delo, medtem pa srbski predsednik ponovno poziva Američane k pozitivni odločitvi. Madžarska napoveduje povečanje dobave derivatov Srbiji že od decembra, pri čemer bo MOL dva in polkrat povečal izvoz nafte.

Madžarska družba MOL se pogaja o nakupu deleža v srbski naftni industriji NIS, ki je trenutno v ruski lasti. Srbija mora najti kupca za NIS, saj je pod ameriškimi sankcijami zaradi ruske lastnine. Te sankcije so ustavile dobavo surove nafte iz hrvaškega naftovoda JANAF.

Kabinet madžarskega premierja Viktorja Orbana je potrdil, da madžarska naftna in plinska družba MOL pregovara o nakupu deleža v srbskem NIS-u. Gergelj Guljaš, šef Orbanovega kabineta, je izjavil, da bi se lahko težave NIS-a zaradi ameriških sankcij rešile s povečanjem deleža MOL-a.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je v Bukarešti izjavil, da se Madžarska zanima za uvoz plina iz zaledja Neptun Deep, če se bo Romunija odločila za izvoz. Madžarska se zanima za diverzifikacijo in uvoz plina iz tega zaledja v Črnem morju. Szijjarto je tudi komentiral nakup podjetja Lukoil s strani MOL.

Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Sijarto se je v Beogradu sestal s srbskim ministrom za zunanje zadeve Markom Đurićem in ministrico za rudarstvo in energetiko Dubravko Đedović Handanović. Sijarto je izjavil, da bo Madžarska pomagala Srbiji pri oskrbi z energenti in da je bil dosežen politični dogovor o tem. Razpravljali so o tehničnih podrobnostih pomoči in sankcijah.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Madžarski minister za zunanje zadeve, Peter Szijjártó, je izjavil, da bi madžarska naftna družba MOL lahko prevzela del Naftne industrije Srbije (NIS), ki je pod sankcijami ZDA zaradi ruskega lastništva.

Ruski družbi Gazprom Neft in Gazprom sta ameriško finančno ministrstvo obvestili, da sta se pripravljeni odpovedati večinskemu lastništvu nad Naftno industrijo Srbije (NIS) zaradi ameriških sankcij, ki povzročajo pomanjkanje nafte. Madžarska naftna družba Mol naj bi se zanimala za nakup deleža.

Madžarski MOL naj bi bil v intenzivnih pogovorih za nakup 11,3 odstotka delnic Naftne industrije Srbije (NIS). Rusi naj bi se pri prodaji zanašali na pomoč madžarskega premierja Viktorja Orbana.

V bližini Szabadbattyána na Madžarskem je prišlo do poškodbe podzemnega naftovoda družbe Mol, zaradi česar je gorivo izteklo v zemljo. Varnostni sistem je takoj reagiral, strokovnjaki in oblasti pa so že na kraju dogodka in delajo na sanaciji.

Hrvaški premier Andrej Plenković je izrazil nezadovoljstvo nad »lažnim narativom« madžarskih oblasti in družbe MOL, da Janaf ne izpolnjuje obveznosti pri dobavi surove nafte. Plenković se je vprašal, zakaj ta narativ uživa »polovično podporo« Združenih držav Amerike.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbanom v Beli hiši izrazil pripravljenost, da razmisli o izjemi za Madžarsko pri ameriških sankcijah proti ruski nafti. Orban je opozoril na morebitne hude posledice za Madžarsko, če ne bo mogla uvažati ruske energije, Trump pa je Madžarsko predstavil kot poseben primer.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom izrazil odprtost za morebitne izjeme pri ameriških sankcijah proti ruskim energetskim podjetjem za Madžarsko. Trump je poudaril, da razmišlja o izvzetju Madžarske iz sankcij proti ruskim naftnim družbam in izjavil, da ne pozna Orbánovega protikandidata ter da podpira Orbána na volitvah. Poleg tega je Trump dejal, da želi z Orbánom razpravljati o morebitnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Potrdil je tudi, da ameriške enote ostajajo v Romuniji, vendar se spreminja njihova rotacija.

Analitiki, vključno z novinarjem Michaelom Wolffom, po zmagah demokratov na volitvah napovedujejo konec politične dobe Donalda Trumpa. Demokrati so ponovno pridobili podporo latinoameriških volivcev, kar je opozorilo za republikance. Trumpove izjave o gospodarstvu so sprožile val kritik.

Evropska komisija je sprožila uradni kartelni postopek proti družbama Deutsche Börse in Nasdaq zaradi suma usklajevanja cen in delitve trga finančnih instrumentov. Preiskava sega v preteklost in preučuje morebitne kršitve pravil konkurence.

Kratke novice z družbenih omrežij razkrivajo, da so Roxeanne, André in Noa za trenutek obudili otroštvo, medtem ko je Nathan presenetil svojega sina z velikimi novicami glede šova Mol. Zvezdniki delijo različne trenutke iz svojega življenja s svojimi sledilci.

Donald Trump je potrdil, da ni odobril izjeme za Madžarsko glede sankcij, ki jih je uvedla Združene države Amerike proti ruski nafti. Madžarski premier Viktor Orbán je želel Trumpa prepričati o nujnosti izvzetja, saj Madžarska močno zavisi od ruskih energentov, srečanje v Washingtonu pa naj bi razjasnilo situacijo. Orbán je poudaril, da namerava Trumpu pojasniti madžarsko odvisnost od ruskih virov energije.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko bil nedavni požar v rafineriji MOL v Százhalombatti, ki predeluje rusko nafto, posledica zunanjega napada. Medtem ko vzrok požara še ni znan, Orban ne izključuje možnosti, da bi bila v incident vpletena Ukrajina. Rafinerija MOL je ključnega pomena za madžarsko oskrbo z naftnimi derivati.

Slovaška rafinerija Slovnaft, ki je del madžarske skupine MOL, je obtožila hrvaškega operaterja naftovoda JANAF, da je nenadoma zmanjšal dobave nafte, kar naj bi ogrožalo prizadevanja srednjeevropskih držav za povečanje uvoza nafte iz virov, ki niso ruski. JANAF je te trditve označil za neresnične in neutemeljene.

Velike indijske rafinerije so prenehale sprejemati nova naročila ruske nafte po tem, ko so Združene države Amerike uvedle sankcije proti dvema največjima ruskima izvoznikoma surove nafte. Odločitev je bila sprejeta po pritisku administracije Donalda Trumpa in vpliva na trgovino z rusko nafto.

Madžarska naftna družba MOL je sporočila, da je ponovno zagnala proizvodnjo v Rafineriji Donava z zmanjšano zmogljivostjo, potem ko je prejšnji teden izbruhnil požar. Ocenjevanje škode še poteka, vzrok požara pa preiskujejo. Ponovni zagon proizvodnje v obratih, ki jih požar ni prizadel, poteka po načrtih.

Visoki ruski ekonomski izaslanec Kiril Dmitrijev je prispel v ZDA na uradne pogovore, kljub nedavno uvedenim sankcijam proti ruskim naftnim podjetjem. Srečanje je bilo načrtovano že dlje časa, kar kaže na nadaljevanje dialoga med državama. Viktor Orban pa je ponovil, da Madžarska išče načine, kako zaobiti prepoved uvoza ruske nafte. Medtem je ukrajinski predsednik Zelenski izjavil, da Rusija želi izzvati humanitarno katastrofo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da državljani ne potrebujejo skrbeti zaradi sankcij, uvedenih proti Naftni industriji Srbije (NIS), saj ima država načrt za zagotavljanje energentov. Vučić je dejal, da so se dogovorili za uvoz nafte preko madžarskega MOL-a, vendar je požar v njihovi rafineriji situacijo otežil. Kljub temu je Vučić zagotovil, da bo država prevzela nadzor, če bo prišlo do težav pri oskrbi.

V Bratislavi je izbruhnil požar v naftni rafineriji, ki pripada madžarski skupini MOL in predeluje rusko nafto, ki se uvaža po naftovodu "Družba". To je že tretji požar v evropskih rafinerijah ta teden, ki predelujejo rusko nafto. Pred tem je do eksplozije prišlo v romunskem mestu Ploiesti v rafineriji Petrotel-Lukoil.

V rafineriji Dunav na Madžarskem, ki je v lasti družbe MOL, je izbruhnil požar v obratu za predelavo surove nafte. Požar je bil lokaliziran, vzrok pa še ni znan, preiskava poteka. Iz družbe MOL so sporočili, da ni dokazov o zunanji sabotaži in da postopoma ponovno začenjajo z delovanjem obratov. Agencija Reuters poroča, da bi požar lahko vplival na oskrbo Srbije z gorivom.

V ponedeljek pozno zvečer je v rafineriji nafte Dunai Refinery, ki je v lasti madžarskega energetskega velikana MOL, v kraju Százhalombatta, jugozahodno od Budimpešte, izbruhnil velik požar z eksplozijo. Do požara je prišlo le nekaj ur po eksploziji v rafineriji Lukoil v romunskem mestu Ploiești.