Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil uvedbo novih 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki vzdržujejo trgovinske odnose z Iranom. Ukrep, ki ga v Washingtonu opisujejo kot »obratno carino«, je namenjen popolni gospodarski izolaciji teheranskega režima. Bela hiša s tem stopnjuje pritisk na globalne partnerje, naj prekinejo gospodarske vezi z Iranom, sicer bodo njihovi izdelki na ameriškem trgu postali bistveno dražji in manj konkurenčni. Kitajska se je na napoved že odzvala z opozorilom, da bo odločno zaščitila svoje zakonite interese in pravice. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je poudarila, da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev in da Peking nasprotuje enostranskim sankcijam ter izvajanju tiste jurisdikcije, ki posega v suverenost drugih držav. Kitajska diplomacija je hkrati sporočila, da pozorno spremlja razmere in bo sprejela vse potrebne ukrepe za zaščito svojih državljanov in podjetij. Indija, ki se že sooča s 50-odstotnimi ameriškimi carinami na določene izdelke, bi prav tako lahko občutila posledice novega ukrepa, čeprav nekatera poročila kažejo, da bi bil vpliv na New Delhi lahko omejen. Indijska menjava z Iranom je lani znašala 1,6 milijarde dolarjev, kar predstavlja le 0,15 odstotka njihove celotne zunajtrgovinske menjave. Kljub temu globalni trgi z zaskrbljenostjo spremljajo Trumpovo politiko, ki korenito preoblikuje svetovno trgovino in vnaša dodatno negotovost v odnose med največjimi gospodarstvi.

V tajski provinci Nakhon Ratchasima se je zgodila huda prometna nesreča, ko je gradbeni žerjav padel na potniški vlak, ki je bil na poti iz Bangkoka v Ubon Ratchathani. Incident se je zgodil v sredo ob 9.05 po lokalnem času na odseku gradbišča hitre železnice, ki nastaja v okviru kitajske pobude En pas, ena cesta. Po zadnjih podatkih je v nesreči, ki je povzročila iztirjenje in požar na vlaku, umrlo najmanj 22 ljudi, več kot 70 oseb pa je bilo poškodovanih, od tega osem huje. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradnem odzivu izrazilo sožalje žrtvam, hkrati pa poudarilo, da je za gradbena dela na tem specifičnem odseku odgovorno tajsko podjetje in ne kitajski izvajalci. Tiskovna predstavnica Mao Ning je pojasnila, da preiskava o vzrokih za padec žerjava še poteka. Kitajsko veleposlaništvo v Bangkoku je potrdilo, da med smrtnimi žrtvami ni kitajskih državljanov. Lokalni mediji poročajo, da naj bi bil izvajalec del na tem projektu isto podjetje, ki je bilo vpleteno v lansko porušitev zgradbe državnega revizijskega urada v Bangkoku. Projekt hitre železnice, ki naj bi dolgoročno povezal Bangkok s Kunmingom na Kitajskem, se tako spopada z novimi kritikami glede varnostnih standardov na gradbiščih. Policija in pristojne službe nadaljujejo z reševanjem in ugotavljanjem natančnega števila žrtev.

Kitajska je v ponedeljek uradno zavrnila proteste Indije glede infrastrukturnih dejavnosti v dolini Šaksgam in kritike glede gospodarskega koridorja med Kitajsko in Pakistanom (CPEC). Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je poudarila, da omenjeno območje pripada Kitajski, zato so gradbeni posegi na lastnem ozemlju po njenih besedah povsem upravičeni. Peking s tem vztraja pri svoji suverenosti nad regijo, ki je bila predmet sporazuma s Pakistanom iz leta 1963. Indijska stran je pred tem ostro obsodila kitajske projekte in poudarila, da si pridržuje pravico do zaščite svojih interesov na območju, ki ga smatra za neodtujljiv del zveznih ozemelj Džamu in Kašmir ter Ladak. New Delhi vztrajno zavrača legitimnost kitajsko-pakistanskega sporazuma o meji, ki ga označuje za nezakonitega in neveljavnega. Indijsko zunanje ministrstvo je prav tako ponovilo svoje nasprotovanje projektu CPEC, saj ta poteka čez ozemlje, ki si ga lasti Indija. Diplomatski spor med jedrskima silama ponovno zaostruje razmere v širši regiji Kašmirja, kjer se prepletajo interesi treh držav. Medtem ko Kitajska nadaljuje s širitvijo svoje pobude Pas in pot prek spornega ozemlja, Indija krepi svojo retoriko o ozemeljski celovitosti. Trenutne napetosti odražajo dolgotrajno nezaupanje in neuspešna prizadevanja za dokončno določitev meja v visokogorskem svetu.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je pozval Irance, naj nadaljujejo s protesti, in ponudil brezplačen Starlink protestnikom. Obenem je zagrozil z močnimi ukrepi, če bo iranska vlada začela obešati protestnike. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je režim še vedno odprt za pogajanja z ZDA.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v petek uradno potrdilo, da bo Peking še naprej neomajno podpiral Venezuelo pri varovanju njene suverenosti, dostojanstva in nacionalne varnosti. Tiskovna predstavnica ministrstva Mao Ning je poudarila, da se to stališče ne bo spremenilo, ne glede na prihodnji razvoj notranjepolitičnih razmer v tej južnoameriški državi. Izjava prihaja po srečanju med venezuelskimi oblastmi in kitajskim veleposlanikom Lan Hujem, na katerem so izpostavili dosledno držo Kitajske pri obsojanju kršitev mednarodnega prava in posegov v venezuelsko suverenost. Kitajska s tem utrjuje svojo vlogo ključne zaveznice Caracasov v času, ko se država spopada z zunanjimi pritiski in notranjo politično nestabilnostjo. Diplomatska podpora Pekinga vključuje tudi priznanje prizadevanj venezuelske vlade za stabilizacijo razmer v državi. S tem Kitajska jasno sporoča mednarodni skupnosti, da namerava ohraniti svoje strateške interese in partnerstva v regiji, ne glede na pritiske zahodnih držav ali morebitne spremembe na vrhu venezuelske oblasti.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Kitajska je pozvala Združene države Amerike, naj odpravijo nezakonite in enostranske sankcije, uvedene proti Venezueli, in si bolj prizadevajo za mir, stabilnost in razvoj v Latinski Ameriki in na Karibskem območju. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je dejala, da se Kitajska nasprotuje kakršnemu koli zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve Venezuele pod kakršnim koli pretvezo.

Kitajski zunanji minister Wang Yi bo od 1. do 2. decembra obiskal Rusijo, je sporočila tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning.

Kitajski urad za tajvanske zadeve je opozoril pred tujim vmešavanjem v Tajvan, medtem ko je Taipei napovedal novo obrambno porabo. Kitajska je opozorila, da bo "zatrla" vse tuje poskuse vmešavanja v imenu Tajvana, potem ko je Japonska napovedala načrte...

Ameriški predsednik Donald Trump se je po pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjal tudi z japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovori nakazujejo na prizadevanja ZDA za ohranjanje ravnotežja glede Tajvana. Takaichijeva in Trump sta potrdila trdne temelje zavezništva med Japonsko in ZDA, medtem ko se odnosi med Japonsko in Kitajsko poslabšujejo. Xi Jinping je s Trumpom govoril tudi o Ukrajini.

Hong Kong je prekinil vse uradne odnose z japonskim generalnim konzulatom in podprl Kitajsko v sporu z Japonsko. Voditelj Hong Konga, John Lee, je izjavil, da njegova vlada podpira kitajsko diplomatsko politiko do Japonske. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, Mao Ning, je dejala, da razmere za srečanje voditeljev Kitajske, Japonske in Južne Koreje še niso pripravljene.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu je Kitajska uvedla dodatne ukrepe. Poleg prepovedi uvoza japonskih morskih sadežev in ribiških proizvodov je izvedla vojaške vaje v Rumenem morju, ki jih nekateri analitiki vidijo kot opozorilo Japonski in Južni Koreji. Kljub kitajski spodbudi državljanom, naj ne potujejo na Japonsko, trgovci v Tokiu ne opažajo upada prodaje. Strokovnjaki menijo, da Kitajska kljub javnemu nasprotovanju nima moči za resnejše grožnje Japonski.

Po tem, ko je Japonska izrazila zaskrbljenost glede morebitnega konflikta v zvezi s Tajvanom, je Kitajska prepovedala uvoz japonskih morskih sadežev. Tajvanski predsednik Lai Ching-te in župan mesta Changhua, Lin Shih-hsien, sta se odzvala z javnim uživanjem sušija in s tem izrazila podporo Japonski. Predsednikova objava s fotografijo uživanja sušija je na Japonskem postala viralna, celo prikazana je bila na velikem zaslonu v Tokiu.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je na družbenih omrežjih objavil fotografijo s sušijem, s čimer je izrazil podporo Japonski po tem, ko naj bi Kitajska ustavila uvoz japonske morske hrane.

Kitajska je zagrozila z dodatnimi protiukrepi, če Japonska ne bo umaknila svojih "napačnih komentarjev" glede Tajvana. Japonska premierka Sanae Takaichi je namignila, da bi Japonska lahko vojaško posredovala v primeru poskusa invazije na Tajvan, kar je zaostrilo diplomatski spor med državama.

Kitajska je opozorila Japonsko, da za japonske morske sadeže na Kitajskem 'ni trga', s čimer je še zaostrila diplomatski spor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Poleg tega je Kitajska ustavila pogovore o ponovnem uvozu japonske govedine, kot razlog pa navaja ogorčenje zaradi omenjenih izjav.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Japonska je ponovno začela izvažati morske sadeže na Kitajsko, potem ko je Peking odpravil dvoletno prepoved, uvedeno zaradi izpuščanja obdelane radioaktivne odpadne vode iz jedrske elektrarne Fukušima Daiichi. Prepoved je bila uvedena po tistem, ko je Japonska začela izpuščati vodo iz uničene elektrarne.

Ameriški predsednik Donald Trump je razkril, da se je s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pogovarjal o svojih načrtih glede jedrskega orožja. Opozoril je na uničujočo moč ameriškega jedrskega arzenala.

Kitajska je sporočila, da bo udeležba Tajvana na vrhu APEC leta 2026 v Shenzhenu pogojena z njegovim spoštovanjem načela ene Kitajske. To prihaja v času naraščajočih napetosti med Pekingom in Tajpejem. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je odgovorila na vprašanje o trditvah Tajpeja, da je Peking postavil številne pogoje za njegovo udeležbo na forumu APEC.

Po tem, ko je predsednik Donald Trump Nigerijo označil za državo, ki jo posebej skrbi zaradi napadov radikalnih islamistov, je bilo v Nigeriji ubitih najmanj 17 kristjanov. Trump je Nigeriji zagrozil z ustavitvijo ameriške pomoči in ukazal vojaške napade, če vlada ne bo obravnavala preganjanja kristjanov s strani islamskih terorističnih skupin. Omenjena grožnja z vojaškim posredovanjem je bila izrečena kot odgovor na pritisk.

Kitajska je podaljšala svoj brezvizumski režim za državljane 45 držav do konca leta 2026. Ta politika vključuje 32 evropskih držav, Avstralijo, Novo Zelandijo, Japonsko, Južno Korejo in več držav iz Južne Amerike ter zalivske regije. Nova ureditev je bila objavljena s strani oddelka za konzularne zadeve kitajskega zunanjega ministrstva.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je Kitajsko opozoril pred morebitnim napadom na Tajvan. V intervjuju je omenil "posledice", vendar ni razkril podrobnosti. ZDA so prav tako opozorile Kitajsko na posledice, če bi napadla Tajvan.

Donald Trump je v intervjuju za CBS News potrdil, da bodo ZDA izvajale jedrske poskuse, vendar ni želel natančneje pojasniti, ali to vključuje detonacije bojnih glav. Izjavil je tudi, da sta Vladimir Putin in Xi Jinping močna in inteligentna voditelja, s katerima se ni priporočljivo igrati. Poleg tega meni, da je rusko vodstvo zainteresirano za gospodarsko sodelovanje z ZDA.

Bela hiša je objavila podrobnosti ameriško-kitajskega trgovinskega sporazuma, ki vključuje odpravo kitajskih omejitev na izvoz kritičnih mineralov. Kitajska bo tudi ustavila izvoz kemikalij, potrebnih za proizvodnjo fentanila v Severno Ameriko, in nadaljevala dobavo polprevodnikov za avtomobilsko industrijo. Sporazum naj bi pomenil enoletno premirje v odnosih med državama.

Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je izjavila, da so kakovostni kitajski izdelki priljubljeni po vsem svetu in da tega ne morejo spremeniti carine ali trgovinske vojne. Poudarila je, da je raznolik in stabilen trg Kitajske priljubljen pri mnogih.

Nicolás Maduro je pozval milice, rezerviste in prebivalstvo Venezuele k mobilizaciji zaradi domnevnih groženj ZDA. Medtem so ZDA okrepile svojo vojaško prisotnost ob venezuelski obali. Maduro trdi, da se bo v primeru napada na Venezuelo celotna Amerika dvignila v bran.