Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val kritik zaradi izrazitega neskladja v svojem odnosu do protestnega dogajanja v Iranu in domačih demonstracij v Minneapolisu. Medtem ko je Trump na platformi Truth Social iranske protestnike podprl kot borce za demokracijo in tamkajšnjim oblastem zagrozil z visokimi stroški zaradi nasilnega zatiranja, je ameriške protestnike, ki so se odzvali na usodni strel agenta agencije ICE, označil za anarhiste in profesionalne agitarje. Analitiki ocenjujejo, da takšna retorika kaže na politično selektivnost pri obravnavi državnega nasilja in državljanskih pravic. Hkrati so se v evropskem prostoru okrepili pozivi k radikalni spremembi politike do Združenih držav Amerike zaradi Trumpovih ozemeljskih ambicij po Grenlandiji. Politični analitiki opozarjajo, da Trumpove izjave o zavzetju otoka »na lahek ali težek način« ne gre podcenjevati. Evropske voditelje pozivajo, naj se spopadejo z novo realnostjo, v kateri ZDA ne nastopajo več kot zaveznica, temveč kot aktivna in sovražna grožnja mednarodnemu redu. Zaradi stopnjevanja napetosti in imperialnih teženj Washingtona se v Evropski uniji krepijo razprave o prekinitvi tesnih vezi z administracijo Donalda Trumpa. Strokovnjaki poudarjajo, da je ameriška zunanja politika postala nepredvidljiva in agresivna, kar zahteva večjo suverenost evropskih držav pri zaščiti svojih interesov in ozemeljske celovitosti zavezniških ozemelj, kot je Grenlandija.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Ameriški predsednik Donald Trump bo v četrtek v Beli hiši sprejel venezuelsko opozicijsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Mario Corino Machado. Srečanje predstavlja ključen korak v ameriški politiki do Venezuele po nedavnih dramatičnih dogodkih v regiji. Trumpova administracija s tem srečanjem potrjuje svojo podporo opozicijskim silam v času, ko se v Caracasu vzpostavlja nova oblast pod vodstvom Delcy Rodriguez, ki je v vlado že imenovala Maduru naklonjene kadre. Hkrati je kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel odločno zanikal navedbe Washingtona o domnevnih pogajanjih med Havano in Združenimi državami Amerike. Trump je pred tem novinarjem dejal, da pogovori s Kubo potekajo, in pozval tamkajšnje oblasti k sklenitvi dogovora, preden bo za to prepozno. Diaz-Canelove izjave kažejo na oster razkorak med interpretacijo dogajanja v obeh prestolnicah, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v karibski regiji. Dogajanje je neposredno povezano z ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile ZDA zajele prejšnjega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Medtem ko Washington poskuša stabilizirati regijo s podporo preverjenim političnim zaveznikom, kot je Machadova, ostajajo odnosi s Kubo na mrtvi točki kljub Trumpovim napovedim o možnem sporazumu.

Papež Leon XIV. je v Vatikanu sprejel voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado, so danes sporočili iz Svetega sedeža. Srečanje se je odvilo v okviru papeževih rednih avdienc, s čimer je Vatikan vnovič usmeril pozornost na politično dogajanje v Južni Ameriki. Podrobnosti pogovora med svetim očetom in vplivno političarko niso bile javno razkrite, vendar dogodek velja za pomembno diplomatsko gesto. Maria Corina Machado velja za osrednjo figuro venezuelskega demokratičnega gibanja, ki se spopada z administracijo predsednika Nicolása Madura. Vatikan je ob tem objavil uradni seznam oseb, ki jih je papež sprejel v dopoldanskih urah, kar potrjuje uradno naravo obiska. Papež Leon XIV. se s tem dejanjem vključuje v širši dialog o stabilnosti in človekovih pravicah v Venezueli. Sprejem opozicijske voditeljice v apostolski palači odraža prizadevanja cerkvenega vrha za mirno reševanje krize v tej južnoameriški državi. Čeprav se Sveti sedež pogosto zavzema za nevtralno držo mediatorja, tovrstna srečanja v mednarodni skupnosti interpretirajo kot podporo demokratičnim procesom in dialogu med sprtimi stranmi.

Papež Leon XIV. je v ponedeljek, 12. januarja 2025, v Vatikanu sprejel voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Sestanek, ki ga Sveti sedež predhodno ni uradno napovedal, se je zgodil v luči zaostrenih političnih razmer v Venezueli. Machadova, ki je bila nedavno odlikovana z Nobelovo nagrado za mir, je po srečanju izjavila, da se »poraz zla v državi približuje«, ter izpostavila pomen podpore Cerkve in Združenih držav Amerike pri prizadevanjih za demokratične spremembe. Osrednja tema pogovorov je bila usoda političnih zapornikov v Venezueli. Machadova je papeža pozvala k posredovanju za izpustitev vseh tistih, ki ostajajo v izolaciji ali so pogrešani. Čeprav so venezuelske oblasti napovedale izpustitev 116 oseb, opozicija in nevladne organizacije opozarjajo, da proces poteka izjemno počasi. Po podatkih tiskovne agencije AFP je bilo do zdaj dejansko izpuščenih le približno 50 ljudi, kar povzroča nemir in nestrpnost med družinami zaprtih. Srečanje predstavlja pomemben diplomatski signal v mednarodnem pritisku na režim v Caracasu. Machadova je poudarila, da je vloga Vatikana kot moralne avtoritete ključna pri reševanju humanitarne in politične krize. Obisk v Vatikanu se je zgodil v času, ko mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje v Južni Ameriki, kjer se stopnjujejo prizadevanja za vzpostavitev vladavine prava in spoštovanje človekovih pravic.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Tiskovni urad Svetega sedeža je potrdil, da je papež Leon XIV. sprejel Mario Corino Machado v zasebni avdienci v Vatikanu. Srečanje, ki ni bilo predvideno v papeževem urniku, je potekalo v Apostolski palači.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Bela hiša je napovedala, da bodo ZDA nadaljevale z zaseganjem tankerjev, ki zapuščajo Venezuelo brez njihovega dovoljenja. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Levitt, je izjavila, da bo Venezuelo lahko zapustil le tisti tanker, ki bo prejel odobritev ZDA. Obenem je sporočila, da je na poti v ZDA 31 milijonov sodčkov nafte iz Venezuele.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Norveški inštitut za Nobelove nagrade je v uradni izjavi poudaril, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenesti, deliti ali preklicati. Odziv institucije je sledil izjavam venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, ki je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News nakazala pripravljenost, da bi svojo nagrado za leto 2025 predala ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Machado je predlog utemeljila kot dejanje hvaležnosti venezuelskega ljudstva za Trumpovo vlogo pri odstavitvi Nicolasa Madura, ki so ga ameriške oblasti aretirale prejšnji teden. Inštitut je v svojem pojasnilu navedel statut Fundacije Nobel, ki določa, da so odločitve o podelitvi dokončne in trajne, pritožbe nanje pa niso mogoče. Organizacija je izrecno poudarila, da se po razglasitvi prejemnika nagrada ne more prenesti na drugo osebo. Prav tako so dodali, da odbori, ki podeljujejo priznanja, ne komentirajo dejanj ali izjav nagrajencev po samem prejemu nagrade. Dogodek je sprožil precejšnjo pozornost v mednarodni javnosti, saj gre za neobičajen predlog v zgodovini prestižnega priznanja. Kljub političnim motivom Marie Corine Machado in njenih privržencev pravila fundacije ostajajo neomajna. S tem so v Oslu končali ugibanja o morebitnih pravnih ali postopkovnih prazninah, ki bi omogočile tovrstno gesto v smeri nove ameriške administracije.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Norveški Nobelov inštitut je uradno zavrnil predlog venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machada, da bi svojo Nobelovo nagrado za mir delila z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Institucija je v svojem odzivu poudarila, da so pravila odbora jasna in da prestižnega priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe ali ga poljubno deliti, s čimer so končali ugibanja o morebitni diplomatski kupčiji. Machada je s svojo ponudbo poskušala utrditi podporo Trumpove administracije pri prizadevanjih za politično tranzicijo v Venezueli. Analitiki ocenjujejo, da je želela opozicijska voditeljica svojo moralno avtoriteto, ki jo prinaša nagrada, zamenjati za konkretno politično in vojaško podporo Združenih držav Amerike v boju proti režimu v Caracasu. Trump, ki je v preteklosti že kazal zanimanje za Nobelovo priznanje, se na odločitev inštituta še ni odzval. Dogodek je sprožil burne razprave o integriteti Nobelove nagrade in njeni vlogi v mednarodni politiki. Medtem ko podporniki Machade dejanje vidijo kot pragmatično potezo za rešitev države, kritiki in norveški varuhi pravil vztrajajo pri tem, da nagrada ne sme postati sredstvo za politična trgovanja. Odločitev inštituta ostaja neomajna, kar pomeni, da Machada ostaja edina nosilka priznanja za leto 2025.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predstavniki največjih ameriških naftnih podjetij se po srečanju s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom niso zavezali k načrtovani obnovi venezuelske naftne industrije. Trump je od vodilnih kadrov v panogi pričakoval zagotovila za investicije v višini 100 milijard dolarjev, vendar so direktorji, med njimi tudi predstavniki družbe Exxon, izrazili velik pomislek. Za Exxon Venezuela ostaja država, v katero zaradi trenutnih razmer ni mogoče vlagati, kljub temu da so ZDA pred tednom dni z vojaško operacijo prevzele nadzor nad državo. Srečanje v Beli hiši je sledilo stopnjevanju napetosti, potem ko so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Trumpova administracija je naftnim korporacijam ponudila možnost povračila za v preteklosti zasežena sredstva pod pogojem novih vlaganj, vendar podjetja ostajajo zadržana glede prevzema tveganj v politično nestabilnem okolju. Hkrati je State Department napovedal ponovno odprtje veleposlaništva v Caracasu in pogovore z opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Zadržanost naftne industrije predstavlja pomembno oviro za Trumpovo strategijo upravljanja Venezuele in izkoriščanja njenih naravnih virov, ki predstavljajo približno 17 odstotkov svetovnih zalog nafte. Medtem ko so v državo že prispeli ameriški diplomati in varnostni uradniki, vprašanje dejanskega gospodarskega prevzema in stabilizacije naftne proizvodnje ostaja neodprto, saj korporacije ne kažejo pripravljenosti za takojšen vstop na trg pod postavljenimi pogoji.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado je v nastopu na televiziji Fox News izrazila pripravljenost, da svojo nedavno prejeto Nobelovo nagrado za mir deli z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ta poteza sledi poročilom o zaostritvi odnosov med Belo hišo in venezuelsko opozicijo, potem ko je Trump domnevno odrekel podporo Machadovi prav zaradi njenega prejetja te prestižne nagrade. Machado se je Trumpu javno zahvalila tudi za nedavno operacijo v Caracasu, v kateri so ameriške sile zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo. Politična strategija Machadove očitno meri na ponovno pridobitev naklonjenosti ameriške administracije, ki je ključna za stabilizacijo razmer v Venezueli po padcu Madurovega režima. Z delitvijo priznanja želi opozicijska voditeljica pomiriti predsednika Trumpa, ki naj bi bil nezadovoljen, ker sam ni bil prejemnik nagrade za svoje posege v latinskoameriško politiko. Dogajanje odraža zapleteno dinamiko med venezuelskimi demokratičnimi silami in Washingtonom v času ključnih političnih sprememb v regiji.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 María Corina Machado je izjavila, da želi svoje priznanje deliti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Do te napovedi je prišlo le dva dni po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, kar je Machado označila za zgodovinsko zmago pravičnosti nad tiranijo. Machado je v pogovoru za medije poudarila, da si Trump nagrado zasluži zaradi svoje vloge pri stabilizaciji regije in odstranitvi Madurovega režima. Kljub javni podpori in pripravljenosti na delitev prestižnega priznanja pa se zdi, da je ta gesta za politično prihodnost Machado v Venezueli prišla prepozno. Poročila kažejo, da je Trumpovo nezadovoljstvo, ker sam ni prejel nagrade, ki si jo je močno želel, vplivalo na njegovo odločitev glede prihodnjega vodstva države. Namesto venezuelske nobelovke je Trump podprl tehnokratko Delcy Rodríguez, s čimer je Machado kljub njenim prizadevanjem in mednarodnemu ugledu de facto izključil iz načrtov za prevzem predsedniškega položaja po padcu Madura.

Španska vlada je uradno pozvala novo predsednico Venezuele, Delcy Rodríguez, k takojšnji izpustitvi španskih državljanov, ki so v tej južnoameriški državi zaprti kot politični zaporniki. Zahteva je bila podana neposredno po tem, ko je Rodríguezova, nekdanja podpredsednica republike, prevzela položaj predsednice države. Po poročanju španskega dnevnika El Español in potrditvah uradnih virov, Madrid s tem stopnjuje diplomatski pritisk na Caracas v času političnih sprememb v vrhu venezuelske oblasti. Diplomatska pobuda odraža zaostrene odnose med državama in prizadevanja Madrida za zaščito svojih državljanov v tujini. Španija vztraja, da so aretacije politično motivirane, in pričakuje, da bo nova uprava pod vodstvom Rodríguezove pokazala večjo pripravljenost za dialog in spoštovanje človekovih pravic. Vprašanje zaprtih španskih državljanov ostaja ena ključnih točk v dvostranskih odnosih, ki so bili v preteklosti že večkrat preizkušeni zaradi različnih političnih stališč glede legitimnosti venezuelskih oblasti.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je odločno podprla nedavno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške sile zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Machadova je operacijo označila za zgodovinski mejnik pri zaščiti človekovega dostojanstva in svobode, hkrati pa je pozvala, naj oblast v državi prevzame Edmundo González Urrutia, ki ga opozicija šteje za legitimnega zmagovalca zadnjih volitev. Nobelova nagrajenka za mir je presenetila z izjavo, da si želi svojo prestižno nagrado deliti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trumpu se namerava osebno zahvaliti za odločno ukrepanje njegove administracije, ki je privedlo do strmoglavljenja Madurovega režima. Kljub predhodnim zadržkom, ki jih je Trump izrazil glede njenih voditeljskih sposobnosti, Machadova ostaja trdna zagovornica ameriške vloge v regiji in je napovedala svojo skorajšnjo vrnitev v domovino, kjer namerava sodelovati pri politični tranziciji.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Venezuelska opozicijska voditeljica in lanskoletna nobelova nagrajenka za mir Maria Corina Machado je v intervjuju za Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki velja za eno najostrejših kritičark režima v Caracasu, trenutno ne razkriva svoje natančne lokacije, potem ko je decembra lani tajno zapustila Venezuelo in odpotovala v Oslo. Njena vrnitev bi lahko dodatno zaostrila politično napetost v državi, kjer si opozicija prizadeva za demokratične spremembe. Machadova je poudarila svojo zavezanost nadaljnjemu boju za politično svobodo v Venezueli, vendar podrobnosti o načinu ali točnem datumu vrnitve zaradi varnostnih razlogov ostajajo neznane. Trenutno se po lastnih navedbah nahaja v tujini, od koder usklajuje mednarodno podporo za opozicijsko gibanje.

Voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Marija Corina Machado je v pogovoru za ameriško televizijsko hišo Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki se je po spornih predsedniških volitvah in stopnjevanju političnih pritiskov umaknila v tujino, je poudarila svojo zavezanost k nadaljevanju boja za demokracijo v Venezueli. Njene besede nakazujejo na nov val prizadevanj opozicije za ponovno vzpostavitev političnega dialoga in sprememb v državi. Ob napovedi vrnitve je opozicijska voditeljica ostro kritizirala Delsy Rodriguez, ki je nedavno zaprisegla na podpredsedniško mesto. Machadova trdi, da venezuelsko ljudstvo zavrača trenutno oblast in Rodriguezovo, kljub njeni izraženi pripravljenosti na sodelovanje z Washingtonom. Po mnenju Machadove gre pri potezah vladajočega režima le za poskus ohranitve oblasti, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite spremembe. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada z globoko politično in gospodarsko krizo, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo opozicijskih voditeljev.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Ameriška aretacija venezuelskega predsednika Madura je sprožila mednarodno pozornost in razhajanja. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in se označil za »vojnega ujetnika«, s čimer je po mnenju strokovnjakov poskušal izpodbijati Trumpovo razlago operacije kot izvajanje zakona. Poteza ZDA je povzročila razkol v mednarodni skupnosti in sprožila vprašanja o legitimnosti ameriškega posredovanja v Venezueli.

Donald Trump je zavrnil podporo voditeljici venezuelske opozicije Marii Corini Machado, ker mu ni prepustila Nobelove nagrade za mir. V ruskem svetu federacije so to potezo označili kot "novo klofuto" evropskim zaveznikom, ki so podprli demokracijo v Venezueli in izrazili nestrinjanje z legitimnostjo predsednika Nicolasa Madura.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriška operacija zajetja Nicolasa Madura v Venezueli je bila za Vladimirja Putina ocenjena kot mešan blagoslov, saj je ruske sile spodletelo podobno poskus zajetja v Ukrajini. Analitik je razkril, da je bil Vance 'v bolečinah', ko je podpiral Trumpov napad na Venezuelo. Strokovnjaki so razpravljali o tem, ali Venezuela vstopa v resnično tranzicijo ali le v bolj nestanovitno fazo močnega človeka.

Zajem Nicolása Madura je bil deležen širokih pohval, vendar tudi ostrih kritik, pri čemer so nekateri poudarjali, da gre za ponovitev ameriške politike spreminjanja režimov in gradnje držav. Razkrito je bilo, da naj bi Trump zavrnil Mario Machado kot začasno voditeljico Venezuele zaradi osebne zamere glede Nobelove nagrade za mir. Pojavile so se tudi trditve, da je Madurov ugrabitev del širše sionistične operacije.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po nedavnem zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil uradno pozvala vlado predsednika Donalda Trumpa k oblikovanju skupne agende za sodelovanje. Washington se je na poziv odzval s presenetljivo diplomatsko potezo, saj je iz takojšnjih pogovorov o reševanju krize izključil opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado in namesto tega ponudil priložnost izvršni oblasti pod vodstvom Rodríguezove. Ameriška administracija je sporočila, da kljub ugledu Machadove trenutno prednost daje neposrednemu sodelovanju z novo vodilno figuro v Caracasu, da bi zagotovili stabilnost po vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Rodríguezova je v svojem sporočilu poudarila potrebo po konstruktivnem dialogu, kar predstavlja pomemben odklon od prejšnje politike Madura, ki je bil aretiran med vdorom ameriških enot. ZDA so sodelovanje s podpredsednico pogojevale s popolnim izpolnjevanjem njihovih zahtev, s čimer bi se Venezuela izognila nadaljnjemu stopnjevanju vojaškega posredovanja na kopnem.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.