Ameriški tehnološki velikan Meta, pod okriljem katerega delujeta družbeni omrežji Facebook in Instagram, je Dino Powell McCormick imenoval za svojo novo predsednico in podpredsednico. Powell McCormick, ki je bila v preteklosti svetovalka v administraciji Donalda Trumpa in dolgoletna uslužbenka v finančnem sektorju, bo v novi vlogi zadolžena za vodenje celovite strategije podjetja in izvajanje večmilijardnih naložb. Njen prihod v vodstvo podjetja sledi kratkemu obdobju v upravnem odboru Mete, ki ga je zapustila decembra lansko leto. Generalni direktor družbe Mark Zuckerberg je ob imenovanju poudaril, da so njene bogate izkušnje v svetovnih financah in razvejana mreža poznanstev po svetu ključne za naslednjo fazo rasti podjetja, predvsem na področju umetne inteligence. Powell McCormick je pred tem zasedala visoke položaje v investicijski banki Goldman Sachs ter v banki BDT & MSD Partners, v politični sferi pa je služila kot namestnica svetovalca za nacionalno varnost v Trumpovem prvem mandatu ter delovala v administraciji Georgea W. Busha. Imenovanje je sprožilo mešane odzive v javnosti in na družbenih omrežjih. Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump odločitev javno pozdravil in jo označil za odlično izbiro, so kritiki na spletu izpostavili morebitne konflikte interesov. Ti se nanašajo predvsem na dejstvo, da je njen soprog Dave McCormick aktualni ameriški senator iz Pensilvanije, ki seduje v pomembnih senatnih odborih za finance in zunanje odnose, kar po mnenju nekaterih uporabnikov spominja na politično klientelizem oziroma t.i. »močvirje«.

Izvršni direktor podjetja Meta, Mark Zuckerberg, je uradno naznanil vzpostavitev nove pobude na najvišji ravni, imenovane Meta Compute. Projekt je zasnovan kot dolgoročni načrt za razvoj svetovne infrastrukture umetne inteligence, v okviru katerega namerava tehnološki velikan v tem desetletju zgraditi zmogljivosti v obsegu več deset gigavatov, dolgoročno pa celo več sto gigavatov. Zuckerberg je poudaril, da bodo inženiring, investicije in partnerstva pri gradnji te strukture postali ključna strateška prednost podjetja. Vodstvo pobude bosta prevzela Santosh Janardhan, vodja globalnega inženiringa pri Meti, in Daniel Gross, nekdanji izvršni direktor podjetja Safe Superintelligence. Gross bo odgovoren za dolgoročno strategijo zmogljivosti, dobaviteljska partnerstva, industrijske analize in poslovno modeliranje. Pomembno vlogo bo igrala tudi Dina Powell McCormick, novoimenovana predsednica in podpredsednica družbe, ki bo zadolžena za sodelovanje z vladami in suverenimi skladi pri financiranju ter uvajanju te obsežne infrastrukture. Naložba v Meta Compute sledi nedavnim prizadevanjem podjetja za zagotovitev stabilnih virov energije, vključno s tremi sporazumi o nakupu jedrske energije za napajanje podatkovnih centrov. Meta s temi koraki utrjuje svojo pot proti razvoju t. i. superinteligence, kar je Zuckerberg v preteklosti že napovedal kot osrednji cilj podjetja. Strategija predstavlja prehod od zgolj programskih rešitev k obvladovanju celotne fizične in energetske verige, potrebne za napredno umetno inteligenco.

Ameriški tehnološki gigant Meta je za svojo novo predsednico imenoval Dino Powell McCormick, nekdanjo bančnico investicijske banke Goldman Sachs in nekdanjo svetovalko v administraciji Donalda Trumpa. Njeno imenovanje odraža strateški premik podjetja k tesnejšemu sodelovanju s politično sfero in osredotočenost na obsežno širitev infrastrukture za umetno inteligenco. McCormick bo s svojimi bogatimi izkušnjami iz sveta visokih financ in mednarodne politike prevzela ključno vlogo pri usmerjanju korporativne strategije v obdobju hitrega tehnološkega razvoja. Imenovanje osebe s tesnimi vezmi z nekdanjim in bodočim predsednikom ZDA nakazuje na Zuckerbergovo prizadevanje za pragmatičen odnos z Washingtonom. McCormick je bila v preteklosti namestnica svetovalca za nacionalno varnost in uživa ugled v obeh političnih polih, kar Meti omogoča boljši dostop do odločevalcev v času, ko se tehnološki sektor sooča z vse strožjo regulacijo. Njena primarna naloga bo vodenje investicij v podatkovne centre in strojno opremo, ki so nujni za ohranjanje konkurenčnosti na področju umetne inteligence. Ta kadrovska poteza utrjuje trend povezovanja tehnoloških mogotcev z vplivnimi političnimi akterji, s čimer se družba Meta pripravlja na nove geopolitične in gospodarske izzive. Analitiki ocenjujejo, da bo McCormick delovala kot most med silicijevo dolino in politično elito, kar bo podjetju pomagalo pri uresničevanju dolgoročnih infrastrukturnih projektov, ki presegajo zgolj razvoj družbenih omrežij.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Tehnološki sektor je leta 2025 zaznamoval pomemben premik v strategijah, saj je družba Meta po neuspeli investiciji v višini 60 milijard ameriških dolarjev začela opuščati svojo vizijo digitalne utopije oziroma metaverzuma. Prvotni načrti Marka Zuckerberga o digitalnem svetu, ki bi s kodo nadomestil fizično realnost, se niso uresničili, saj so se naprave za navidezno resničnost izkazale za preveč izolacijske in nepraktične za vsakdanjo rabo. Namesto zapletenih sistemov navidezne resničnosti se industrija zdaj osredotoča na preprostejše nosljive naprave z integrirano umetno inteligenco. Na sejmu CES 2026 je Eric Migicovsky, ustanovitelj nekdanjega podjetja Pebble, predstavil prototip pametnega prstana Index 01. Naprava prek fizičnega gumba uporabnikom omogoča neposredno komunikacijo z umetno inteligenco brez potrebe po uporabi telefona. Ta razvoj potrjuje napovedi o vzponu digitalnih osebnih asistentov, ki postajajo osrednja točka tehnološkega napredka, medtem ko se koncept popolne digitalne simulacije umika praktičnim rešitvam za izboljšanje vsakdana.

Chung Euisun iz Hyundai Motor Group je izjavil, da mora podjetje postaviti umetno inteligenco v središče svoje strategije za zagotovitev prihodnosti. Nvidia je na sejmu CES 2026 predstavila Alpamayo, novo platformo umetne inteligence za avtonomna vozila, ki bo debitirala v novem Mercedes-Benz CLA. Nvidia ima ambiciozne načrte, da bo s to tehnologijo opremila vsa vozila. Elon Musk je predstavil konkurenco Teslinemu sistemu FSD.

Leto 2025 je zaznamovano z vplivom umetne inteligence, ki je poganjala rast vrednosti tehnoloških podjetij. S&P 500 je v letu 2025 zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je vodilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga podjetja Nvidia.

Medtem ko prevzem podjetja Manus AI s strani Mete za dve milijardi dolarjev vzbuja navdušenje, so se pojavili tudi pomisleki glede morebitnega odtoka strokovnjakov za umetno inteligenco iz Kitajske. Poleg tega se je izkazalo, da podjetje OpenAI ponuja najvišje plačne pakete v Silicijevi dolini, s čimer prekaša tudi Meto. Analitiki napovedujejo, da bi lahko nekatera podjetja, ki so v letu 2025 zaostajala na področju umetne inteligence, v letu 2026 dosegla izjemen napredek.

Meta je za več milijard dolarjev prevzela kitajsko podjetje za umetno inteligenco Manus, kar je sprožilo mešane občutke v kitajskih tehnoloških krogih. Prevzem naj bi podjetju Meta omogočil ustvarjanje praktičnih orodij UI za ustvarjanje prihodkov in izkoriščanje naložb v umetno inteligenco. Poudarjeno je bilo, da integracija UI agentov v podjetja zahteva strateško implementacijo, ne zgolj uvedbo chatbotov.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.

Tehnološki velikan Meta Platforms, ki ga vodi Mark Zuckerberg, je kupil zagonsko podjetje Manus, specializirano za razvoj agentov umetne inteligence. Čeprav je bilo podjetje Manus ustanovljeno na Kitajskem, ima trenutno sedež v Singapurju. Po poročanju kitajskih medijev, ki se sklicujejo na vire pri LatePost, je vrednost posla ocenjena na približno dve milijardi ameriških dolarjev, vendar podjetji uradnega zneska nista razkrili. Meta je v izjavi poudarila, da bo prevzem omogočil integracijo napredne tehnologije umetne inteligence v njihove obstoječe platforme. Zuckerberg s to potezo nadaljuje agresivno strategijo preoblikovanja podjetja, pri čemer sredstva in razvoj usmerja v doseganje tako imenovane osebne superinteligence. Cilj naložbe je izboljšanje uporabniške izkušnje v aplikacijah, kot sta Facebook in Instagram, ter dolgoročno povečanje prihodkov iz naslova digitalnega oglaševanja. Prevzem podjetja s kitajskimi koreninami v času zaostrenih tehnoloških odnosov med ZDA in Kitajsko kaže na Metino odločenost pri iskanju najboljših tehnoloških rešitev na svetovnem trgu.

Ameriški tehnološki velikan Meta Platforms je napovedal nakup singapurskega zagonskega podjetja Manus, ki sta ga ustanovila kitajska podjetnika in se ukvarja z razvojem agentov umetne inteligence. Po dostopnih informacijah naj bi vrednost posla znašala približno dve milijardi ameriških dolarjev. Podjetje Manus, ki je bilo javnosti prvič predstavljeno šele marca letos, se je hitro uveljavilo na področju napredne avtomatizacije poslovnih procesov in potrošniških produktov. Ta prevzem predstavlja pomemben mejnik v globalni tekmi za prevlado na področju umetne inteligence, hkrati pa poudarja konkurenčnost kitajskih strokovnjakov kljub prizadevanjem Washingtona za omejitev kitajskega dostopa do ameriške tehnologije. Meta namerava tehnologijo podjetja Manus integrirati v svojo obstoječo ponudbo, s čimer želi okrepiti zmogljivosti avtonomnih agentov v svojem ekosistemu. Posel odmeva v tehnološkem sektorju kot dokaz, da Meta nadaljuje z obsežnimi naložbami, s katerimi želi ohraniti korak pred konkurenti, kot so Google, Microsoft in OpenAI. Čeprav je podjetje Manus trenutno bazirano v Singapurju, njegovi kitajski temelji sprožajo vprašanja o geopolitičnih vplivih na trgu visokih tehnologij.

Tehnološki velikan Meta je potrdil prevzem podjetja Manus AI, kitajskega zagonskega podjetja, ki se osredotoča na razvoj splošnih agentov umetne inteligence. Ti agenti so zasnovani za izvajanje kompleksnih večstopenjskih nalog in delujejo kot digitalni zaposleni, kar predstavlja pomemben korak stran od tradicionalnih klepetalnikov h k dejanjem usmerjeni umetni inteligenci. Meta namerava tehnologijo Manus AI vključiti v svoje potrošniške in poslovne izdelke, vključno z orodjem Meta AI, medtem ko bo storitev Manus za zdaj ostala neodvisna. Prevzem, katerega finančne podrobnosti ostajajo neznane, se je zgodil pod vodstvom Marka Zuckerberga in Alexandra Wanga, ustanovitelja podjetja Scale AI, v katerem ima Meta 49-odstotni delež. Manus AI, ki je javno debitiral marca 2025, velja za ključno pridobitev v zaostreni tekmi z OpenAI. Ta poteza sledi obsežnim naložbam družbe Meta v infrastrukturo in razvoj avtonomnih sistemov, ki lahko samostojno opravljajo raziskave in avtomatizacijo z minimalnim usmerjanjem uporabnika. Razvoj neposredno naslavlja trend agentične umetne inteligence, ki je v vzponu od sredine leta 2025.

Z vzponom Donalda Trumpa je postala očitna moč tehnoloških mogotcev, kot sta Elon Musk in Mark Zuckerberg. Vendar pa se proti tej 'tehnološki oligarhiji' oblikuje nasprotovanje, ki želi omejiti njihov vpliv na demokratične procese.

Italijanski organ za varstvo konkurence (Antitrust) je družbi Meta naložil začasno ustavitev pogojev, ki izključujejo konkurenčne chatbote z umetno inteligenco iz aplikacije WhatsApp. Ukrep je bil sprejet v okviru preiskave, ki se je začela julija 2025 zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja, potem ko je Meta integrirala storitev Meta AI v aplikacijo WhatsApp na "prednostni" položaj. Meta je napovedala pritožbo.

Ustanovitelj Facebooka je leta 2021 napovedal, da se bomo kmalu srečevali, nakupovali in poslovali v virtualnem svetu, imenovanem Metaverse. Štiri leta kasneje pa svet za to še vedno ne kaže zanimanja, kar pomeni veliko finančno izgubo za Zuckerberga.

Revija Time je za osebnost leta 2025 imenovala osem pionirjev umetne inteligence, ker so omogočili vstop v dobo "mislečih strojev". Direktor revije, Sam Jacobs, je poudaril njihov vpliv na oblikovanje sedanjosti in prihodnosti. Med izbranimi so Mark Zuckerberg in Elon Musk.

Revija Time je 'Arhitekte umetne inteligence' imenovala za osebnost leta 2025, z utemeljitvijo, da je leta 2025 potencial umetne inteligence "zagrmel v ospredje" in se ni več mogel umakniti.

Mark Zuckerberg, izvršni direktor podjetja Meta Platforms Inc., namerava zmanjšati sredstva za gradnjo tako imenovanega metaverzuma. Pričakuje se, da bo podjetje več pozornosti namenilo projektom umetne inteligence (UI). Zuckerberg še vedno verjame, da bodo ljudje nekega dne delali in se igrali v virtualnih svetovih, vendar se metaverzum ni izkazal za tako uspešnega, kot je upal.

Meta naj bi načrtovala zmanjšanje proračuna za svoj oddelek za metaverse za do 30 %, poroča Bloomberg. Zmanjšanje naj bi vključevalo odpuščanja in odražalo upadajoče zanimanje za Horizon Worlds in druge izdelke navidezne resničnosti. Podjetje naj bi se osredotočilo na priložnosti za prihodke, ki jih poganja umetna inteligenca.

Na umetniškem sejmu Art Basel v Miamiju so razstavili robote štirikotnike s hiperrealističnimi silikonskimi glavami tehnoloških milijarderjev in znanih umetnikov, kot so Elon Musk, Andy Warhol in Jeff Bezos. Ti roboti iztrebljajo fotografije.

Španska socialistična stranka (PSOE) je v kongresu zahtevala zaslišanje Marka Zuckerberga, direktorja Meta, in dveh drugih vodilnih delavcev podjetja zaradi domnevnega vohunjenja za milijoni uporabnikov. Zahteva sledi evropskim razkritjem o prikritem sledenju v sistemu Android in morebitnih kršitvah splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Vlada je sprožila preiskavo.

Združenje švedskih medijskih založnikov Utgivarna je policiji prijavilo direktorja Mete, Marka Zuckerberga, zaradi širjenja lažnih oglasov na Facebooku. Po navedbah združenja ti oglasi izkoriščajo novinarje in medijske hiše ter oškodujejo posameznike za velike denarne zneske. Založniki trdijo, da Facebook ignorira njihova opozorila in da se kljub večkratnim poskusom zaustavitve teh oglasov nič ne spremeni.

Raziskovalcem z Univerze na Dunaju je uspelo pridobiti podatke milijard uporabnikov WhatsAppa. Ta podatkovna kršitev ponovno odpira vprašanja o varnostnih protokolih in splošni varnosti platforme v lasti Mete, podjetja Marka Zuckerberga.

Dokumenti razkrivajo, da je Meta ustavila notranje raziskave o vplivu Facebooka in Instagrama na duševno zdravje, ko so ugotovili negativne rezultate. Podjetje je bilo opozorjeno, da milijoni odraslih stopajo v stik z mladoletniki, da platforme poslabšujejo duševne težave najstnikov in da je vsebina, povezana z motnjami hranjenja, samomorom in spolno zlorabo otrok, pogosto zaznana, a redko odstranjena. Poleg tega je nekdanja vodja varnosti Instagrama zatrdila, da Meta ni stroga do trgovcev z ljudmi. Podjetje naj bi tudi prikrilo rezultate raziskave iz leta 2020, ki je merila vpliv enotedenske neaktivnosti na Facebooku, ki so pokazali izboljšanje počutja.

Številni Avstralci v Silicijevi dolini gradijo prihodnost umetne inteligence in prejemajo izjemno visoke plače.

Mark Zuckerberg, šef Facebooka in Instagrama, naj bi izkoristil svoje prijateljstvo z Donaldom Trumpom, da bi vplival na avstralsko vlado glede medijskega davka, ki ga uvaja premier Anthony Albanese. Zuckerberg razume prednosti, ki jih prinaša status tehnološkega prijatelja nekdanjega ameriškega predsednika.

Guillermo del Toro, večkratni prejemnik oskarjev, se v svoji novi Netflixovi adaptaciji "Frankenstein" loteva temeljnih vprašanj o človeški domišljavosti in nehumani znanstveni naprednosti. Film, ki dosega skorajda Marvelove razsežnosti, prikazuje Victorja Frankensteina kot sodobnega tehnološkega genija, katerega brezbrižnost spominja na primere, kot je ignoriranje Facebookove vloge pri spodbujanju genocida v Mjanmaru.

Podjetje Meta, lastnik platform kot so Facebook, WhatsApp in Instagram, naj bi zaslužilo milijarde dolarjev s prikazovanjem goljufivih oglasov. To so razkrili interni dokumenti podjetja, ki jih je pridobil Reuters. Oglasi naj bi prevarali uporabnike in prinašali dobiček Meti.

Chan Zuckerberg Initiative je reorganizirala svoje delovanje in se osredotočila na umetno inteligenco ter znanstvene raziskave. Biohub, njena raziskovalna enota, bo vodila to preusmeritev. Iniciativa je prevzela tudi ekipo podjetja Evolutionary Scale, specializiranega za umetno inteligenco.

Družba Meta, ki jo vodi Mark Zuckerberg, se je odzvala na tožbo, v kateri jo obtožujejo prenosa 2.396 filmov za odrasle za urjenje umetne inteligence. Meta je v kalifornijskem zveznem sodišču zahtevala zavrnitev tožbe in trdi, da so bili filmi preneseni za 'osebno uporabo'.

Jesse Eisenberg je pojasnil, zakaj ne bo ponovno zaigral Marka Zuckerberga v prihajajočem nadaljevanju filma Socialno omrežje, ki ga režira Aaron Sorkin. S tem je potrdil, da je bil zamenjan v tej vlogi.

Ameriška pop zvezdnica Billie Eilish je javno pozvala milijarderje, vključno z Markom Zuckerbergom, naj darujejo svoje bogastvo. Hkrati je iz svoje svetovne turneje donirala 11,5 milijona dolarjev različnim dobrodelnim organizacijam. Poteza je prejela veliko pozornosti in pohval v medijih.

Na podelitvi nagrad revije 'WSJ. Magazine' Innovator Awards je pevka Billie Eilish, ob prejemu nagrade za glasbeno inovatorko, pozvala milijarderje, naj razdajo svoje bogastvo. Med prisotnimi je bil tudi Mark Zuckerberg, izvršni direktor podjetja Meta, kar je dejanje pevke naredilo še toliko bolj izstopajoče.

Ustanovitelj Facebooka, Mark Zuckerberg, želi prehiteti konkurenco na področju umetne inteligence in zato vlaga v njen nadaljnji razvoj. Podjetje želi okrepiti svoj položaj v tekmi z drugimi tehnološkimi velikani.

Izvršni direktor Meta Platforms, Mark Zuckerberg, se je po poročilih srečal z državno tožilko Pam Bondi, da bi dobil nasvet, kako komunicirati z Donaldom Trumpom, preden je Federalna komisija za trgovino (FTC) sprožila protimonopolno tožbo proti Meti. Zuckerberg naj bi se z Bondi srečal 12. marca v Washingtonu, da bi razpravljal o "pomislekih Mete" s Trumpom. Zuckerberg se je, podobno kot drugi tehnološki mogotci, zbližal s Trumpom, odkar se je ta vrnil v Belo hišo.

Donald Trump je izjavil, da ne vidi razloga za srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom po tem, ko je Kitajska omejila izvoz redkih zemelj. Zvezni sodišči sta obravnavali argumente o Trumpovi uporabi Nacionalne garde za zatiranje nemirov v bližini ameriške Imigracijske službe. Pete Buttigieg je dejal, da se Republikanci v Indiani sramujejo Trumpove zahteve po preoblikovanju kongresnih okrožij. Washington pa je prekinil vse diplomatske stike s Caracasom, medtem ko vojaška kampanja napreduje.

V Združenih državah Amerike se republikanci soočajo z notranjimi nesoglasji glede strategije za odpravo zaustavitve delovanja vlade. Senator John Kennedy je zavrnil idejo o ukinitvi obstrukcije (filibusterja), medtem ko se pojavljajo razhajanja glede zdravstvene politike, pri čemer nekateri republikanci podpirajo stališča demokratske kongresnice Marjorie Taylor Greene. Neimenovani viri znotraj republikanske stranke opozarjajo na možnost notranjih sporov, če se predstavniški dom vrne v zasedanje pred rešitvijo zaustavitve. Poleg tega je senat zavrnil resolucijo, ki bi omejila Trumpovo uporabo vojaške sile proti kartelom, kar razkriva dodatne delitve. Demokrate obtožujejo, da jim je strankarski interes pomembnejši od koristi države.

Nobelovo nagrado za mir je prejela venezuelska političarka María Corina Machado, kar je sprožilo nezadovoljstvo Bele hiše, ki je menila, da bi jo moral prejeti Trump. Različni viri so poročali o odzivih, pri čemer so nekateri Trumpovi podporniki izrazili ogorčenje, medtem ko so drugi poudarjali Machadojevo delo v venezuelski opoziciji.

Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo Ghislaine Maxwell v zvezi s spolno zlorabo mladoletnikov. Trump je od mladih zahteval priznanje za svojo vlogo pri ohranitvi TikToka v ZDA. Illinois je tožil Trumpovo administracijo zaradi napotitve Nacionalne garde. Obstaja možnost, da bo Mednarodno kazensko sodišče preiskovalo Trumpa. FBI je aretiral osumljence za napad z vozilom na mejne patrulje.

Podatki Facebooka razkrivajo, da ima širjenje dezinformacij na platformi resne negativne posledice v resničnem svetu. V Avstraliji ima 25 največjih medijskih hiš skupaj 27,6 milijona sledilcev na Facebooku in so bolj kot kdaj koli prej odvisni od njegovega dosega, saj tam objavljajo veliko več zgodb kot v preteklosti.

Kongresnica Anna Paulina Luna je pozvala Elona Muska, naj s platforme X odstrani grafične videoposnetke atentata na konservativnega aktivista Charlieja Kirka. Luna je poziv naslovila tudi na druge platforme družbenih medijev in njihove voditelje, kot je Mark Zuckerberg iz Mete. Zahteva sledi pojavu videoposnetkov, ki prikazujejo Kirkovo 'umor' na dogodku v Utahu.

Nekdanji vodja varnosti aplikacije WhatsApp, Attaullah Baig, je vložil tožbo proti podjetju Meta, v kateri trdi, da je podjetje ignoriralo resne varnostne in zasebnostne pomanjkljivosti, ki ogrožajo milijarde uporabnikov aplikacije. Baig trdi, da so zaposleni pri Meti imeli dostop do občutljivih podatkov uporabnikov in da je opozarjal vodstvo Mete, vključno z Markom Zuckerbergom, na te težave.

Moški z imenom Mark Zuckerberg je tožil Facebook, ker so mu večkrat deaktivirali račun, kljub temu da je za oglaševanje porabil tisoče dolarjev. Razlog za deaktivacije naj bi bilo lažno predstavljanje slavne osebe.

Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump v Beli hiši gostil večerjo za 33 vplivnih voditeljev iz Silicijeve doline, vključno s Samom Altmanom, Markom Zuckerbergom, Timom Cookom in Billom Gatesom, je na spletu postal viralen posnetek trenutka med njim in prvo damo Melanio Trump. Med tiskovno konferenco o zunanji politiki so Trumpa vprašali o telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Na večerji v Beli hiši, ki jo je gostil Donald Trump za tehnološke voditelje, je bil Mark Zuckerberg ujet z vročim mikrofonom, ko je priznal, da je napihnil Metino naložbeno obljubo. Posnetek je postal viralen. Na dogodku so bili prisotni tudi Bill Gates, Tim Cook in Sam Altman.

Republikanski zdravniki so v senatu izzvali Roberta F. Kennedyja mlajšega glede njegovih stališč o cepivih. Tožilstvo je opustilo zvezni primer proti ženski, ki je bila obtožena groženj s smrtjo Donaldu Trumpu. Trump je zagrozil Chicagu z 'vojno' in omenil preimenovano 'Ministrstvo za vojno'. Desničarski mediji se težko soočajo s kritikami Trumpovih politik.

Mark Zuckerberg, ustanovitelj Mete, je na večerji v Beli hiši s predsednikom Trumpom obljubil 600 milijard dolarjev naložb. Na večerji so bili prisotni tudi drugi vodilni tehnološki direktorji, med njimi Bill Gates (Microsoft), Tim Cook (Apple), Sergey Brin in Sundar Pichai (Google) ter Sam Altman (OpenAI).

Predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je v četrtek zvečer v prenovljenem Rouz gardnu v Beli hiši priredil večerjo za voditelje tehnoloških podjetij ter druge poslovne in politične uradnike. Izvršni direktor podjetja Tesla, Ilon Musk, se večerje ni udeležil.