Predsednik opozicijske krščanskodemokratske unije (CDU) Friedrich Merz je v pismu, naslovljenem na poslance koalicije in lastne stranke, izrazil globoko zaskrbljenost nad stanjem nemškega gospodarstva. Merz je izpostavil predvsem previsoke stroške dela v Nemčiji, ki po njegovem mnenju zavirajo gospodarsko rast in zmanjšujejo konkurenčnost države. Na njegove predloge se je odzval vodja poslancev socialdemokratov (SPD) Matthias Miersch, ki je opozoril, da mora biti fokus politike tudi na socialnih vprašanjih. Miersch je v odzivu na Merzove poglede poudaril, da spodbujanje gospodarske rasti ne sme potekati na račun socialne države. Po njegovih besedah je prav socialna varnost tisti temelj, ki omogoča stabilno rast in blaginjo. Razprava med vodilnima strankama nakazuje na poglabljanje razlik v pogledih na reševanje gospodarske krize, s katero se spopada največje evropsko gospodarstvo, hkrati pa odpira vprašanja o prihodnji usmeritvi nemške socialne in ekonomske politike.

SPD v nemškem Bundestagu vztraja pri načrtovanem pokojninskem paketu, kljub nasprotovanju mlajše skupine v poslanski skupini CDU/CSU. Mladi politiki Unije nasprotujejo pokojninskemu paketu koalicije, vendar SPD ostaja neomajna pri svojih načrtih.

Vladimir Putin je ponovil, da Rusija nima namena napasti Evrope in da je članstvo Ukrajine v EU sprejemljivo, medtem ko članstvo v Natu ni. Slovaški premier Robert Fico se je srečal s Putinom in se pogovarjal o dvostranskih vprašanjih in konfliktu v Ukrajini.

Voditelja koalicijskih frakcij, Jens Spahn (CDU/CSU) in Matthias Miersch (SPD), sta obiskala Kijev in obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini pri obrambi. Nemški politiki so že večkrat obiskali Ukrajino v zadnjih treh letih in pol vojne, vendar je tokratni obisk edinstven.

Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je napovedala novega kandidata za Zvezno ustavno sodišče, potem ko je prejšnja kandidatka Frauke Brosius-Gersdorf povzročila spor v vladni koaliciji. SPD se bo o novem imenu pogovarjala z Unionom, pri čemer že obstajajo opozorila o možnih posledicah, če izbira ponovno ne bo uspešna.

Nemška vlada je potrdila osnutek proračuna za leto 2026, ki vključuje rekordno zadolževanje in visoke izdatke, medtem ko je finančni minister Lars Klingbeil opozoril, da bo po letu 2027, ko se pričakuje finančna vrzel v višini 172 milijard evrov do leta 2029, nujen oster varčevalni načrt. Klingbeil je omenil možnost povišanja davkov in poudaril, da bodo potrebni drastični rezi, tudi na področju pokojnin. Kljub temu, da je Klingbeil zagovarjal zadolževanje kot spodbudo za rast, se pričakujejo resne finančne težave in neizogibni varčevalni ukrepi, ki bodo vplivali na vse resorje in državljane. Medtem se Brandenburg zavzema za hitro izvedbo infrastrukturnega paketa v višini treh milijard evrov, vlada pa je tudi napovedala povečanje sredstev za filmsko industrijo od leta 2026 dalje.

Nemška ministrica za razvoj, Reem Alabali Radovan (SPD), je izrazila obžalovanje, ker se Nemčija ni pridružila skupni izjavi več kot dveh ducatov držav, ki pozivajo k takojšnjemu koncu vojne v Gazi. Njena stranka, SPD, vključno z vodjo poslanske skupine Matthiasom Mierschem ter zunanjepolitičnim govorcem Ahmetovićem in nekdanjim vodjo frakcije Mützenichom, zahteva spremembo vladne politike glede Izraela in Gaze ter opozarja na dvojne standarde.

Nemčija se ni pridružila pozivu več kot 25 držav k takojšnji prekinitvi vojne v Gazi, kar je sprožilo kritike in pritisk na vlado. Vodja poslanske skupine CDU/CSU, Friedrich Merz, je pojasnil, da Nemčija ni videla razloga za pridružitev pozivu, saj naj bi že zastopala "praktično vsebinsko enako" stališče. Kljub temu so se v vladni koaliciji pojavili pozivi k spremembi smeri. Medtem je ameriška univerza Columbia kaznovala skoraj 80 študentov zaradi protiizraelskih protestov na kampusu.