Češke opozicijske stranke so sprožile postopek za odstavitev predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, vodje stranke SPD, zaradi vsebine njegovega novoletnega nagovora. Kritiki iz vrst ODS, Piratov in gibanja STAN so njegove izjave označili za nesprejemljive, pri čemer so nekateri vsebino opisali kot prorusko propagando in širjenje sovraštva. Predsednik Piratov Zdeněk Hřib je napovedal, da se bo zbiranje podpisov za predlog o razrešitvi začelo prihodnji teden. Opozicija od vlade zahteva, da se jasno distancira od Okamurovih stališč, medtem ko stranka STAN pripravlja resolucijo, s katero bi se parlament uradno ogradil od njegovih izjav. Na nagovor se je odzvalo tudi ukrajinsko veleposlaništvo, ki je izrazilo nestrinjanje z retoriko češkega politika. Medtem ko koalicijski partnerji, kot je Patrik Nacher iz stranke ANO, zadeve še ne komentirajo podrobno, podporniki svobode govora poudarjajo pravico do izražanja lastnih stališč.

Češka opozicija na čelu s stranko ODS je sprožila postopek za razrešitev predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, vodje desničarske stranke SPD. Razlog za ostro politično reakcijo so bile njegove izjave v novoletnem nagovoru, ki so jih nasprotniki označili za sovražne in uperjene proti Ukrajini. Predsedstvo ODS je v svojem sklepu vsebino govora označilo za nesprejemljivo ter pozvalo vlado, ki jo sestavljajo stranke ANO, SPD in Motoristi, naj se od Okamurovih besed jasno distancira. Poleg stranke ODS sta kritiko izrazili tudi stranka STAN, ki pripravlja posebno resolucijo, in ukrajinski predstavniki. Kritiki trdijo, da Okamurove izjave niso le politično sporne, temveč neposredno škodujejo mednarodnemu ugled Češke republike. V spodnjem domu parlamenta se tako obeta razprava o njegovi primernosti za vodenje zakonodajnega telesa. Napetosti so dosegle vrhunec po tem, ko so opozicijski politiki njegove besede opisali kot polne sovraštva, kar po njihovem mnenju ne pritiče visokemu državnemu funkcionarju. Razplet glasovanja bo odvisen predvsem od trdnosti vladne koalicije in odločitve stranke ANO, ki vodi češko vlado.

Ruslan Stefančuk, predsednik ukrajinskega parlamenta, se je v petek ostro odzval na novoletni nagovor predsednika češkega poslanskega doma Tomia Okamure. Stefančuk je Okamurove besede, v katerih je slednji izrazil nasprotovanje nadaljnji pomoči Ukrajini, označil za nazoren primer neizobraženosti, manipulacije in cinizma. V svojem odzivu je Stefančuk poudaril prepričanje, da bo češka javnost takšna stališča obsodila, zgodovina pa bo po njegovem mnenju pokazala, ali je Okamura deloval kot »koristni idiot« ali kot agent ruske obveščevalne službe FSB. Zaradi spornega govora, v katerem je Okamura med drugim trdil, da Evropska unija vodi svet v tretjo svetovno vojno, so se nanj usuli plazovi kritik tudi znotraj Češke republike. Vodstvo vladajoče stranke ODS je vlado pozvalo, naj se od predsednika parlamenta jasno distancira, obenem pa so napovedali podporo njegovi razrešitvi s položaja predsednika spodnjega doma. Napetosti med Okamuro in ukrajinsko stranjo so se stopnjevale že od njegove izvolitve dalje, ko je s svojimi dejanji in retoriko nakazal radikalen odklon od dotedanje češke zunanje politike glede podpore napadeni državi.

Brandenburški notranji minister René Wilke iz vrst socialdemokratov (SPD) se je zavzel za vzpostavitev posebnih območij, kjer bi bila uporaba pirotehničnih sredstev na silvestrovo prepovedana. Njegov predlog prihaja v času, ko se v Nemčiji krepijo pritiski različnih interesnih skupin za strožjo regulacijo ali celo popolno prepoved novoletnega pokanja. Pobudo so močno podprli predvsem v sindikatu policistov, združenjih zdravnikov in organizacijah za zaščito živali. Zagovorniki omejitev izpostavljajo številne negativne posledice nekontrolirane uporabe pirotehnike, vključno s poškodbami ljudi, izjemnim stresom za živali ter onesnaževanjem okolja. Minister Wilke s predlogom o določenih conah brez pirotehnike išče kompromisno rešitev, ki bi omogočila večjo varnost v mestnih središčih in na območjih z večjo zgostitvijo prebivalstva, hkrati pa ne bi pomenila popolne prepovedi tradicije po celotni zvezni deželi. Razprave o tej tematiki so se v Nemčiji dodatno zaostrile po lanskih incidentih in napadih na interventne službe med praznovanji.

Podpredsednik nemških socialdemokratov (SPD) in predsednik vlade zvezne dežele Porenje-Pfalška Alexander Schweitzer je pozval k temeljitemu razmisleku o prihodnji usmeritvi stranke. V pogovoru za medijsko skupino Funke je poudaril, da mora SPD iz svojega programa odstraniti zastarele koncepte in posodobiti svoj nabor političnih orodij, če želi ostati privlačna za volivce v prihodnjih desetletjih. Schweitzer meni, da se mora stranka vprašati, ali so njene trenutne ideje ustrezne za izzive dvajsetih in tridesetih let 21. stoletja. Njegov poziv sledi kritikam nekdanjega predsednika stranke Sigmarja Gabriela, ki je SPD prav tako pozval k soočenju z realnostjo. Schweitzer izpostavlja potrebo po odmiku od zgolj birokratskega in tehnokratičnega delovanja ter se zavzema za vključitev bolj inovativnih in čustveno dostopnih pristopov v politično agendo. S tem želi stranko pripraviti na spremenjene družbene in gospodarske okoliščine, v katerih se je znašla Nemčija.

Ministrski predsednik nemške zvezne dežele Porenje-Pfalška Alexander Schweitzer (SPD) je pred prihajajočimi deželnimi volitvami ostro kritiziral delovanje zvezne vlade v Berlinu, pri čemer je izpostavil predvsem delo zvezne ministrice Katherine Reiche (CDU). Schweitzer je ministrici očital pomanjkanje zavzetosti pri spodbujanju gospodarskega okrevanja, ki bi po njegovem mnenju moralo biti prioriteta države. Po njegovih besedah se ministrica preveč posveča izražanju zasebnih mnenj namesto izvajanju konkretnih politik. Kritika prihaja v času, ko se v Porenju-Pfalškem zaostruje politični boj pred volitvami v deželni parlament. Schweitzer z napadi na koalicijsko partnerico na zvezni ravni poskuša okrepiti položaj socialnih demokratov in poudariti pomen gospodarske stabilnosti za regijo. Ministrski predsednik je poudaril, da gospodarstvo potrebuje jasne usmeritve in aktivno podporo vlade, česar pa po njegovi oceni Reichejeva trenutno ne zagotavlja.

V starosti 54 let je nepričakovano umrl Michael Simon, poslanec socialdemokratske stranke (SPD) v deželnem zboru nemške zvezne dežele Porenje-Pfalška. Simon je v deželnem parlamentu zastopal volilni okraj Bad Kreuznach, kjer je bil neposredno izvoljen kandidat. Njegova nenadna smrt je pretresla lokalno in deželno politično javnost, saj je veljal za aktivnega in angažiranega predstavnika svojih volivcev. Vodstvo stranke in kolegi iz deželnega zbora so se že odzvali na tragično novico in izrazili sožalje družini. Simonovo delo v parlamentu je bilo tesno povezano z razvojem njegove regije, kjer je užival precejšen ugled. Vzrok smrti javnosti še ni bil razkrit, strankarski kolegi pa poudarjajo, da gre za veliko izgubo za celotno politično skupnost v Mainzu.

Nemška krščansko-demokratska unija (CDU) in njena sestrska stranka CSU sta v zadnjem obdobju prejeli znatno višje zneske zasebnih donacij kot vladajoči socialdemokrati (SPD). Po uradnih podatkih o financiranju političnih strank so velike donacije podjetij, gospodarskih združenj in premožnih posameznikov napolnile blagajne konservativnega bloka, medtem ko so prihodki SPD iz tega naslova ostali v ozadju. Razlika v zbranih sredstvih postaja še posebej očitna v luči priprav na prihajajoče volitve, ko se potrebe po financiranju kampanj močno povečajo. Analiza kaže, da nemško gospodarstvo stavi na politično menjavo, saj se donatorji tradicionalno bolj nagibajo k strankam z desne sredine, ki zagovarjajo nižje davke in manjšo regulacijo. Kljub temu da SPD trenutno vodi zvezno vlado, stranka težje privablja velike vlagatelje, kar lahko vpliva na intenzivnost njihovega političnega oglaševanja. Finančna prednost unije CDU/CSU tako predstavlja pomembno prednost pri nagovarjanju volilnega telesa v ključnih regijah Nemčije.

Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je v deželnem parlamentu v Brandenburgu stopila v ospredje z zahtevo po hitri razrešitvi notranjih sporov znotraj Zveze Sahre Wagenknecht (BSW). Politična stabilnost v tej nemški zvezni deželi je ogrožena, saj se BSW spopada z globokimi razkol v svoji poslanski skupini, ki jih vodstvu stranke do zdaj ni uspelo pomiriti. Zaradi teh trenj je SPD izrazila resno zaskrbljenost glede prihodnjega sodelovanja v edinstveni koaliciji, ki predstavlja pomemben politični eksperiment na ravni nemških zveznih dežel. Napetosti znotraj BSW ne vplivajo le na delovanje njihove lastne frakcije, temveč neposredno hromijo procese odločanja v deželni vladi. SPD od svojih partnerjev pričakuje jasne odgovore in konsolidacijo, saj bi nadaljevanje negotovosti lahko privedlo do popolnega zloma koalicijskega sodelovanja. Situacija v Brandenburgu se pozorno spremlja tudi na zvezni ravni, saj bi morebiten razpad koalicije pomenil precedens za druge dežele, kjer se BSW uveljavlja kot ključni politični igralec.

Nekdanji predsednik nemških socialdemokratov (SPD) Sigmar Gabriel je ostro kritiziral trenutno usmeritev svoje stranke in ji očital postavljanje napačnih prioritet pri vodenju države. Po njegovem mnenju socialna država ni bila zasnovana za to, da bi se za vsako življenjsko situacijo uvajalo nove socialne prejemke. Gabriel je v svojih izjavah pozval k večjemu realizmu in poudaril, da bi se morala stranka bolj resno posvetiti reševanju temeljnih gospodarskih in socialnih težav, namesto da se osredotoča na širjenje socialnih transferjev. Nekdanji podkancler je obnašanje nekaterih funkcionarjev SPD označil za škodljivo in celo uničujoče za ugled stranke. Po njegovem prepričanju se stranka preveč oddaljuje od realnih problemov delovnega ljudstva, kar bi lahko dolgoročno ogrozilo njeno politično moč. Njegove kritike prihajajo v času, ko se Nemčija spopada z gospodarskim ohlajanjem in proračunskimi omejitvami, kar v koaliciji sproža številne razprave o prihodnji porabi javnih sredstev. Gabriel s tem opozarja na nujnost strukturnih reform namesto zgolj kurativnih socialnih ukrepov.

Poslanci češke vladne koalicije so v poslansko zbornico vložili predlog zakona, ki predvideva popolno odpravo trenutno veljavnega zakona o javnih uslužbencih. Po poročanju spletnega portala Novinky.cz nameravajo predlagatelji obstoječo ureditev nadomestiti z novo zakonodajo, ki bi omogočila bistveno hitrejše in lažje odpuščanje v državni upravi. Cilj reforme je po navedbah avtorjev predloga vitkejši državni aparat in večja prožnost pri zaposlovanju, saj bi se delovnopravni status javnih uslužbencev po novem bolj približal ureditvi v zasebnem sektorju. Pod predlog se so podpisali poslanci gibanja ANO Radek Vondráček in Zuzana Ožanová, poslanec Libor Vondráček iz vrst SPD/Svobodnih ter Renata Vesecká iz stranke Motoristé. Predlagane spremembe bi pomenile konec posebnega varstva, ki so ga javni uslužbenci uživali doslej, kar bi po mnenju koalicije povečalo učinkovitost javne uprave. Kritiki po drugi strani opozarjajo na morebitno politizacijo državne službe, če bi bila odpuščanja postala enostavnejša ob vsaki menjavi oblasti. Predlog bo zdaj obravnavan v parlamentarnem postopku, kjer se pričakuje burna razprava o prihodnosti javne uprave.

Češka vladna koalicija, ki jo sestavljajo stranke ANO, SPD in Motoristi sobě, je v parlamentarni postopek vložila predlog nove zakonodaje, s katero namerava ustaviti veljavnost trenutnega zakona o državni službi. Namen novega zakona je približati zaposlovanje v državni upravi ureditvi v zasebnem sektorju, kar bi omogočilo lažje in hitrejše odpuščanje javnih uslužbencev. Predlagatelji trdijo, da bo nova uredba omogočila vitkejšo in učinkovitejšo državno upravo, medtem ko kritiki opozarjajo na tveganje političnih čistk ob menjavah oblasti. Nova norma naj bi začela veljati julija prihodnjega leta, delovnopravna razmerja v državni upravi pa bi se po novem primarno ravnala po splošnem zakonu o delovnih razmerjih. Spremembam nasprotujejo predvsem tisti, ki menijo, da bo to zmanjšalo zaščito uslužbencev pred političnimi pritiski in destabiliziralo strokovno kontinuiteto v čeških državnih institucijah. Predstavniki koalicije poudarjajo, da je trenutni sistem preveč rigiden in onemogoča fleksibilno upravljanje s kadri.

Prvih osem mesecev črno-rdeče koalicije v Nemčiji je zaznamovalo veliko nesoglasij. CSU pričakuje, da se bodo ostre debate s SPD nadaljevale tudi v letu 2026, glede na velike reformne projekte in trajno volilno kampanjo.

Če bi bile v nedeljo volitve v nemški Bundestag, kako bi glasovali državljani? Pregled odgovorov na vprašanje o volilni napovedi, ki ga redno posodabljajo inštituti za javnomnenjske raziskave, kaže na trenutno stanje podpore političnim strankam.

Število registriranih nasilnih dejanj nad policisti se je leta 2024 rahlo povečalo. Hubigova je izpostavila, da so napadi, posebej ob prehodu v novo leto, vse bolj neovirani, zato predlaga strožje kazni za napade na policiste, gasilce, zdravnike in drugo osebje.

Generalni sekretar SPD, Tim Klüssendorf, je ponovil svoj poziv k davčni reformi, ki bi obdavčila bogatejše in razbremenila manjše in srednje dohodke. Predlaga tudi pravičnejšo ureditev sistema socialnega zavarovanja.

Kevin Kühnert, nekdanji generalni sekretar SPD, se je po odhodu iz aktivne politike pridružil novemu talk formatu "Missverstehen Sie mich richtig" v Berlinu kot eden izmed gostiteljev. Gre za njegov nov poklic po izstopu iz politike.

Nemška ministrica za pravosodje Hubig je izrazila nasprotovanje obvezni uporabi pravih imen na internetu. Meni, da anonimnost ne bi smela biti ovira za izražanje mnenj, čeprav nekateri opozarjajo, da se sovraštvo in spodbujanje k nasilju ne bi smela skrivati za anonimnostjo.

Nekdanji nemški finančni minister Peer Steinbrück je opozoril, da vse več delovnih skupin v strankah postavlja svoje partikularne interese pred splošne izzive.

Če bi bile v nedeljo volitve v nemški Bundestag, kako bi se odločili volivci? Pregled anket javnega mnenja o trenutni podpori strankam v Nemčiji.

Strokovnjakinja SPD za zdravje, Machalet, je zavrnila zahtevo vodje urada kanclerja, Thorstena Freia (CDU), po zmanjšanju določenih zdravstvenih storitev z namenom znižanja stroškov zdravstvenega sistema. Frei je namreč izjavil, da bi nekatere storitve morale biti ukinjene, da bi zdravstveni sistem postal cenejši, kar pa socialdemokrati ne podpirajo.

Če bi bile v nedeljo volitve v Bundestag, kako bi glasovali državljani? Nenehno posodobljen pregled odgovorov na nedeljsko vprašanje inštitutov za javnomnenjske raziskave kaže trenutne trende za SPD, Unijo, AfD, Zelene in druge stranke.

V petih nemških zveznih deželah, kjer bodo prihodnje leto potekale deželnozborske volitve, se politične stranke pripravljajo na volilni boj. Aktualne javnomnenjske raziskave nakazujejo, kdo bi lahko bil zmagovalec in kdo bi izgubil podporo volivcev.

Zaradi škodljivosti prevelike količine sladkorja za zdravje, se je predsednik vlade Schleswig-Holsteina, Daniel Günther (CDU), zavzel za uvedbo davka na sladkor na ravni celotne države. Sedaj dobiva podporo za to idejo.

V češki stranki SPD so se pojavile napetosti, potem ko je minister za obrambo Jaromír Zůna izrazil podporo Ukrajini. Stranka je po tem objavila videoposnetke, v katerih popravlja to stališče glede obiska Kijeva, nakupa letal F-35 in splošne podpore Ukrajini. Na tiskovni konferenci ministru Zůni niso dovolili govoriti, Tomio Okamura pa je izjavil, da Zůna ne bo potoval v Ukrajino in da bo obrambno ministrstvo pripravilo podlage za končanje sodelovanja v iniciativi za podporo Ukrajini z municijo. Okamura je kritiziral tudi nakup letal F-35.

V Severnem Porenju-Vestfaliji AfD in Levica hitro pridobivata nove člane, tudi Zeleni beležijo rekordno rast članstva. Hkrati pa stranki CDU in SPD stagnirata. To odpira vprašanja o prihodnjih volitvah v deželni zbor leta 2027.

Generalni sekretar SPD, Tim Klüssendorf, v intervjuju poudarja potrebo po močnejšem sodelovanju in več čustev v njegovi stranki. Prav tako vidi posebno nalogo za kanclerja Friedricha Merza (CDU). Klüssendorf se zavzema za pomiritev strasti in večjo enotnost v družbi.

Nemška ministrica za pravosodje, Stefanie Hubig, želi, da ponudniki internetnih storitev tri mesece hranijo IP-naslove uporabnikov. Predlog političarke iz SPD bi lahko končno rešil desetletja dolg spor glede shranjevanja podatkov.

Članski referendum SPD proti zaostritvi pogojev za državljansko denarno pomoč je dosegel prvo oviro, kljub obrambi načrtov s strani vodje SPD, Bärbel Bas. Znotraj stranke še vedno obstaja odpor proti spremembam.

V Brandenburgu je prišlo do napetosti znotraj stranke Bündnis Sahra Wagenknecht tik pred božičem. Ustanoviteljica stranke, Sahra Wagenknecht, skuša umiriti razmere. Vprašanje pa ostaja, kako dolgo bo zdržala koalicija s SPD.

SPD ne načrtuje zamenjave svojega ministra za obrambo Jaromírja Zůne zaradi njegovih izjav na tiskovni konferenci o nadaljnji podpori Ukrajini in nakupu lovcev F-35, je dejal vodja poslanske skupine SPD Radim Fiala. Predsednik Petr Pavel je Zůno podprl. Napetost okoli ministra Zůne zaradi njegovih izjav o Ukrajini narašča, poslanska skupina SPD pa bo odločala o nadaljnjih korakih. Poslanka Zuzana Majerová je priznala možnost njegovega odpoklica iz vlade.

Po izjavah ministra za obrambo Jaromírja Zůne o modernizaciji F-35 in nadaljnji podpori Ukrajini, podpredsednik SPD Radim Fiala pravi, da stranka ne razmišlja o njegovi zamenjavi. Minister Zůna, ki ga je imenovala SPD, je presenetil s svojimi stališči o podpori Ukrajini, nakupu stíhaček F-35 in drugih vprašanjih. Andrej Babiš je izjavil, da je Zůna še nov in mu bodo vse razložili.

Če bi bile v nedeljo volitve v nemški Bundestag, kako bi glasovali državljani? Nenehno posodobljen pregled odgovorov na vprašanje o preferencah političnih strank, kot jih ugotavljajo inštituti za javnomnenjske raziskave.

V Nemčiji se politično ozračje zaostruje pred deželnimi volitvami leta 2026. Ankete kažejo, da se v petih deželah, kjer bodo volitve potekale, obetajo spremembe v politični moči. Analiza razkriva potencialne zmagovalce in poražence ter smernice, v katero se nagiba javno mnenje.

Premier Andrej Babiš (ANO) želi na koalicijski seji z ministrom za zunanje zadeve Petrom Macinko (Motoristi) razpravljati o načrtovani reorganizaciji ministrstva. Babiš je to izjavil za časnik Deník N. Macinka je dejal, da bo Babišu pojasnil svoje korake.

Po poročilih različnih medijev naj bi nov zakon omogočil trimesečno shranjevanje IP-naslovov, da bi preiskovalcem pomagal pri pregonu spletnega kriminala. Ta načrt pa je sprožil polemike.

Več kot polovica Nemcev meni, da imajo najemodajalci boljše karte pri stanovanjskem pravu. Zvezna ministrica za pravosodje pripravlja nadaljnje reforme, kar pa je lastniško združenje ogorčeno sprejelo.

Če bi bile v nedeljo volitve v Bundestag, koga bi izbrali državljani? Nenehno posodobljen pregled odgovorov na nedeljsko vprašanje inštitutov za javnomnenjske raziskave prikazuje aktualne trende podpore političnim strankam v Nemčiji.

V deželnem parlamentu Brandenburga se je zaostril spor znotraj stranke BSW, kar povzroča zaskrbljenost pri SPD glede prihodnjega sodelovanja v edinstveni vladni koaliciji na ravni države. Napetosti znotraj BSW ogrožajo stabilnost koalicije, kar vzbuja pomisleke glede nadaljnjega delovanja vlade.

V petih nemških zveznih državah, kjer bodo prihodnje leto potekale volitve, so objavljene najnovejše javnomnenjske raziskave. Raziskave kažejo možne zmagovalce in poražence prihajajočih volitev v deželni zbor leta 2026.

Novi češki obrambni minister Jaromír Zůna (SPD) je na tiskovni konferenci poudaril, da bo Češka nadaljevala s podporo Ukrajini in obsodil Rusijo kot agresorja. Kljub temu želi najti optimalne načine pomoči napadeni državi. Zůna, ki ga je v vlado imenovala SPD, se zavzema za prenehanje pošiljanja denarja Ukrajini in zaustavitev čeških pobud za dobavo streliva. O tem bo odločala celotna vlada. Zůna načrtuje obisk Slovaške in Ukrajine, ministru Řehki pa je naložil posebno nalogo.

Kljub boljšemu zunanjepolitičnemu položaju kanclerja Merza se v političnih krogih v Nemčiji pojavljajo govorice o prenovljeni koalicijski pogodbi med Unijo (CDU/CSU) in SPD.

Ankete javnega mnenja v Nemčiji kažejo, kako bi državljani glasovali, če bi bile v nedeljo volitve v Bundestag. Pregled trenutnih trendov kaže na razmerje moči med strankami SPD, Unijo, AfD in Zelenimi.

Nemški kabinet je odobril novo temeljno podporo, ki bo po treh letih nadomestila državljansko pomoč (Bürgergeld). Nova zakonodaja prinaša strožje pogoje za brezposelne in je rezultat dolgotrajnih sporov znotraj vladne koalicije.

Poslanci bodo o zaupnici vladi Andreja Babiša, koalicije ANO, SPD in Motoristov, razpravljali v torek, 13. januarja. Predsednik poslanske zbornice Tomio Okamura iz SPD je potrdil, da bo točka o zaupnici vladi drugi del redne seje spodnjega doma. Pričakuje se, da bo vlada zaupnico dobila.

Prihodnje leto bo pet nemških zveznih dežel izvedlo deželne volitve. Zadnje ankete kažejo na morebitne zmagovalce in poražence med političnimi strankami.

Brandenburški premier Dietmar Woidke (SPD) poziva k nadaljnjim reformam v korist gospodarstva, pričakuje pa tudi protiuslugo. Pri naslednji pokojninski reformi želi, da se upoštevajo interesi vzhodne Nemčije. Za oslabljeno SPD ima recept za uspeh.

Češki minister za promet Ivan Bednárik (SPD) meni, da je omilitev prepovedi prodaje avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem, ki jo je predlagala Evropska komisija, nezadostna in se zavzema za njeno popolno ukinitev. Po drugi strani pa je nekdanji premier Petr Fiala (ODS) odločitev komisije pozdravil. Nemško združenje avtomobilske industrije je omilitev označilo za razočaranje. Minister Bednárik je poudaril, da je evropska avtomobilska industrija že preveč obremenjena z regulativami.

Stranki CDU in SPD sta v koalicijski pogodbi iz leta 2023 dogovorili, da bosta pripravili okvirni zakon o podržavljanju. Zdaj sta predstavili osnutek zakona, ki bo urejal to področje v Nemčiji.

Češki minister za promet Ivan Bednárik (SPD) razmišlja o postopni uvedbi cestnine za tovorna vozila na vseh cestah v državi. Cilj je preprečiti, da bi se tovorna vozila izogibala plačljivim odsekom in s tem obremenjevala lokalne ceste, ki niso primerne za težki promet.