Tehnološki gigant Meta Platforms je na novoustanovljeni položaj predsednice in podpredsednice uprave imenoval Dino Powell McCormick, nekdanjo visoko uslužbenko v administracijah Donalda Trumpa in Georgea W. Busha. Njena osrednja naloga bo vodenje strateških partnerstev z vladami in investitorji, s poudarkom na pospešenem razvoju in izgradnji infrastrukture za umetno inteligenco (UI). Ustanovitelj podjetja Mark Zuckerberg je ob imenovanju izpostavil njene bogate izkušnje v svetovnih financah in razvejano mrežo mednarodnih poznanstev, ki bodo ključni za naslednjo fazo rasti podjetja. McCormickova prinaša obsežne izkušnje iz bančnega sektorja, saj je bila partnerica pri Goldman Sachsu in nazadnje predsednica pri banki BDT & MSD Partners. V času prvega mandata Donalda Trumpa je opravljala funkcijo namestnice svetovalca za nacionalno varnost, v obdobju predsednika Busha pa je delovala kot pomočnica državne sekretarke Condoleezze Rice. Zanimivo je, da se je McCormickova lani aprila pridružila upravnemu odboru Mete, decembra odstopila, nato pa se le nekaj tednov kasneje vrnila na še vplivnejši operativni položaj. Strateška poteza Mete prihaja v času, ko se ameriška administracija pod vodstvom predsednika Trumpa intenzivno osredotoča na prevlado ZDA na področju umetne inteligence. Imenovanje osebe z neposrednimi vezmi v republikanskih krogih – njen soprog je republikanski senator Dave McCormick – nakazuje prizadevanja podjetja za tesnejše sodelovanje z Washingtonom pri oblikovanju regulative in spodbujanju tehnološkega razvoja, ki ga je Trumpova administracija opredelila kot nacionalno prioriteto.

Tehnološki velikan Meta, pod okriljem katerega delujeta družbeni omrežji Facebook in Instagram, je na položaj predsednice in podpredsednice uprave imenoval Dino Powell McCormick. Nekdanja visoka uslužbenka v administracijah Donalda Trumpa in Georgea W. Busha bo v vodstvu podjetja zadolžena za strateški razvoj in izvedbo ključnih projektov, vključno z obsežno širitvijo infrastrukture za umetno inteligenco (AI). Ustanovitelj in izvršni direktor družbe Mark Zuckerberg je ob tem poudaril, da so njene izkušnje na področju svetovnih financ in mednarodnih odnosov ključne za naslednjo fazo rasti podjetja. McCormickova prinaša bogate izkušnje iz finančnega sektorja, saj je bila partnerica pri banki Goldman Sachs, kjer je vodila oddelek za naložbeno bančništvo državnih skladov, nazadnje pa je delovala v banki BDT & MSD Partners. V politiki je v prvem Trumpovem mandatu opravljala funkcijo namestnice svetovalca za nacionalno varnost, v času administracije Georgea W. Busha pa je bila pomočnica državne sekretarke Condoleezze Rice. Njeno imenovanje velja za strateško potezo Mete, ki želi s pomočjo osebe z močnimi političnimi in finančnimi vezmi okrepiti svoj vpliv in stabilnost v času povečanega regulativnega nadzora. Zanimivo je, da se McCormickova v vodstvo vrača le nekaj tednov po tem, ko je decembra lani zapustila upravni odbor podjetja, v katerem je delovala od aprila 2024. Kot soproga republikanskega senatorja Dava McCormickoma iz Pensilvanije predstavlja pomemben most med Silicijevo dolino in konservativnimi političnimi krogi v Združenih državah Amerike. Njena glavna naloga bo krmarjenje podjetja skozi kompleksne izzive globalne širitve in tehnološkega napredka, ki ga narekuje razvoj umetne inteligence.

Ameriški tehnološki velikan Meta je danes pozval avstralsko vlado, naj ponovno preuči zakonodajo, ki mlajšim od 16 let prepoveduje uporabo družbenih omrežij. Podjetje, ki upravlja platformi Facebook in Instagram, je ob tem sporočilo, da je v skladu z novimi pravili v Avstraliji že ukinilo več kot 500.000 uporabniških računov mladoletnih oseb. Vodstvo Mete opozarja na operativne izzive in poziva k iskanju alternativnih rešitev za zaščito mladih na spletu. Zakonodaja, ki je začela veljati sredi decembra lani, od tehnoloških podjetij zahteva strogo preverjanje starosti in preprečevanje dostopa mladostnikom do njihovih storitev. Meta trdi, da so takšni ukrepi v nekaterih primerih težko izvedljivi, hkrati pa poudarjajo, da so že izvedli obsežne izbrise računov, da bi zadostili zakonskim zahtevam. Avstralska vlada za zdaj ostaja pri svoji odločitvi, saj prepoved utemeljuje z varovanjem duševnega zdravja mladih. Odziv Mete velja za enega najostrejših doslej, saj tehnološki sektor pozorno spremlja avstralski precedens, ki bi lahko služil kot model za podobne omejitve v drugih zahodnih državah. Vprašanje odgovornosti za varnost na spletu ostaja v središču javne razprave, kjer se interesi tehnoloških gigantov spopadajo z regulatornimi prizadevanji držav za večjo varnost otrok.

Meta je sporočila, da je v prvem tednu avstralske prepovedi uporabe družbenih omrežij za mladoletnike deaktivirala več kot 500.000 računov, za katere sumijo, da jih uporabljajo osebe, mlajše od 16 let. Obenem je opozorila na težave pri preverjanju starosti.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Neznani kibernetski napadalci so vdrli v podatkovno bazo družbenega omrežja Instagram in odtujili osebne podatke približno 17,5 milijona uporabnikov. Po poročanju ameriškega podjetja za kibernetsko varnost Malwarebytes so hekerji pridobili dostop do občutljivih informacij, vključno z uporabniškimi imeni, telefonskimi številkami, elektronskimi naslovi in fizičnimi naslovi prebivališč. Dogodek predstavlja enega večjih vdorov v zasebnost uporabnikov omenjene platforme v zadnjem obdobju. Strokovnjaki opozarjajo, da so žrtve napada že začele prejemati sumljiva sporočila s povezavami do lažnih spletnih strani (t.i. phishing), katerih cilj je pridobitev dodatnih poverilnic za dostop do računov. Uporabnikom svetujejo previdnost pri odpiranju neznanih povezav in priporočajo takojšnjo menjavo gesel ter vklop dvostopenjske avtentikacije, če tega še niso storili. Podjetje Meta, ki upravlja s platformo, se na incident še ni podrobneje odzvalo glede konkretnih varnostnih lukenj. Preiskava o izvoru napada in natančnem načinu vdora še poteka. Varnostna podjetja poudarjajo, da takšne količine ukradenih podatkov pogosto končajo na spletnih forumih črnega trga, kjer jih zlorabijo za nadaljnje kriminalne dejavnosti, vključno s krajo identitete in finančnimi prevarami. Incident ponovno odpira vprašanja o varnosti hrambe osebnih podatkov na velikih družbenih platformah.

Tehnološki velikan Meta je s ciljem zagotavljanja stabilnega vira električne energije za svojo infrastrukturo umetne inteligence sklenil dolgoročne pogodbe za zakup do 6,6 gigavata jedrske energije. Gre za eno največjih naročil jedrske energije v zgodovini korporativnega sektorja, s katerim želi podjetje do leta 2035 pokriti naraščajoče potrebe svojih energetsko potratnih podatkovnih centrov v Združenih državah Amerike. Pogodbe so bile sklenjene z večjimi ameriškimi energetskimi in nuklearnimi podjetji, kar odraža trend tehnoloških gigantov, ki se zaradi zanesljivosti in nizkoogljičnega odtisa vse bolj zatekajo k jedrski energiji. Strategija družbe Meta poudarja nujnost stabilne oskrbe z energijo, ki je obnovljivi viri, kot sta sonce in veter, zaradi svoje nihajnosti ne morejo vedno zagotoviti. Z vlaganjem v jedrsko energijo podjetje ne le utrjuje svojo pozicijo na področju razvoja umetne inteligence, temveč tudi neposredno vpliva na oživitev ameriškega jedrskega sektorja. Ta poteza sledi podobnim korakom drugih tehnoloških velikanov, ki v jedrski energiji vidijo ključno rešitev za doseganje podnebnih ciljev ob hkratnem povečevanju računske moči. Analitiki poudarjajo, da bodo tovrstne naložbe verjetno spodbudile razvoj novih generacij jedrskih reaktorjev, vključno z malimi modularnimi reaktorji. Čeprav so načrti ambiciozni, bo njihova uresničitev odvisna od regulativnih odobritev in hitrosti gradnje novih zmogljivostih v prihodnjem desetletju. Meta se s tem projektom pridružuje podjetjem, kot sta Microsoft in Google, ki so prav tako že napovedala partnerstva na področju jedrske energije.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je 8. marca napovedalo uradno preiskavo prevzema kitajskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus, ki ga namerava kupiti ameriška korporacija Meta. Kitajske oblasti bodo preverile skladnost posla z veljavno zakonodajo, kar po mnenju analitikov kaže na močno zaostritev nadzora nad izvozom občutljivih tehnologij umetne inteligence. Postopek preverjanja bi lahko trajal do šest mesecev, kar bi znatno upočasnilo ali celo ogrozilo izvedbo te večmilijardne transakcije. Strokovnjaki opozarjajo, da se Meta poleg izvoznih omejitev lahko sooči tudi s protimonopolno preiskavo. Ker Manus velja za eno najbolj obetavnih podjetij na področju avtonomnih agentov umetne inteligence, Peking s tem dejanjem ščiti nacionalne interese in tehnološko suverenost. Ta poteza odraža širši trend v kitajski politiki, kjer država aktivno posega v prevzeme, ki vključujejo prenos kritičnega znanja v tujino, predvsem v Združene države Amerike. Preiskava poteka v času povečanih napetosti med velesilama na področju tehnološke prevlade. Kitajska s tem sporoča, da ne bo dovolila nekontroliranega odliva naprednih algoritmov, ki so bili razviti na njenih tleh. Analitiki v Hongkongu poudarjajo, da bo ta primer služil kot precedens za prihodnje tuje investicije v kitajski tehnološki sektor, saj postavlja jasne meje pri prodaji podjetij z visoko strateško vrednostjo zahodnim korporacijam.

Ameriško podjetje Meta Platforms je napovedalo serijo strateških dolgoročnih sporazumov s podjetji Vistra, TerraPower in Oklo, s katerimi si želi zagotoviti stabilno oskrbo z električno energijo za svoje rastoče potrebe na področju umetne inteligence. Osrednji del dogovora predstavlja 20-letna pogodba s podjetjem Vistra za nakup več kot 2.600 megavatov energije iz treh obstoječih jedrskih elektrarn, kar vključuje tudi povečanje njihove zmogljivosti. Meta s tem korakom naslavlja energetsko intenzivne potrebe svojih podatkovnih centrov, vključno s superračunalniškim vozliščem Prometheus v Ohiu. Poleg uporabe obstoječih virov se Meta spopada z izzivi prihodnje oskrbe s podpiranjem novih tehnologij. Sodelovanje s podjetjem TerraPower, ki ga podpira Bill Gates, vključuje razvoj dveh reaktorjev tipa Natrium, ki namesto vode za hlajenje uporabljata natrij. Hkrati je podjetje sklenilo dogovor s podjetjem Oklo za gradnjo novih mikroreaktorjev v zvezni državi Ohio, kar naj bi po napovedih ustvarilo tisoče novih delovnih mest v gradbeništvu in operativnem sektorju. Pričakuje se, da bodo novi viri energije v omrežje vključeni med letoma 2030 in 2035. Strateška usmeritev Mete odraža širši trend v tehnološki industriji, kjer veliki ponudniki oblačnih storitev iščejo brezogljične in zanesljive vire energije. Dogovori naj bi skupno zagotovili do 6,6 gigavata električne energije, kar bi zadoščalo za oskrbo približno petih milijonov gospodinjstev, vendar bo vsa energija namenjena poganjanju infrastrukture za umetno inteligenco. Finančne podrobnosti poslov niso bile razkrite, so pa delnice vpletenih energetskih podjetij po objavi novice na borzi močno zrasle.

Meta Platforms Inc. je sklenila več pogodb o dobavi električne energije za svoje podatkovne centre, s čimer je postala največji kupec jedrske energije med svojimi vrstniki. Družba je sklenila sporazume s tremi jedrskimi energetskimi podjetji za razvoj jedrskih elektrarn in napajanje svojih podatkovnih centrov umetne inteligence v Ohiu. Zagotovila si je dovolj energije za napajanje približno 5 milijonov gospodinjstev.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je sprožilo uradno preiskavo in oceno prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je nedavno kupila ameriška tehnološka družba Meta Platforms. Kitajske oblasti so preiskavo uvedle zaradi suma kršitev zakonodaje o nadzoru izvoza tehnologije, saj ima podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, kitajske korenine. Preiskava se osredotoča na vprašanje, ali bi ta posel lahko omogočil nedovoljen prenos kritične tehnologije v tujino in s tem ogrozil nacionalne interese. Kitajske oblasti so izrazile zaskrbljenost, da bi prevzemi tovrstnih podjetij s strani ameriških velikanov lahko spodbudili novejša kitajska tehnološka podjetja k selitvi poslovanja v tujino. Po poročanju lokalnih medijev ministrstvo preverja, ali je bila transakcija izvedena v skladu z veljavnimi predpisi, ki omejujejo izvoz določenih tehničnih rešitev, povezanih z umetno inteligenco. Preiskava prihaja v času zaostrenih odnosov med Združenimi državami Amerike in Kitajsko na področju visoke tehnologije. Če bo ministrstvo ugotovilo kršitve, bi to lahko pomenilo blokado ali revizijo pogojev prevzema, ki je ocenjen na približno dve milijardi ameriških dolarjev. Primer Manus predstavlja pomemben mejnik pri uveljavljanju kitajskega nadzora nad intelektualno lastnino na področju umetne inteligence, kjer Peking poskuša preprečiti odliv znanja in talentov h konkurenčnim zahodnim podjetjem. Meta navedb o preiskavi za zdaj še ni podrobneje komentirala.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je začelo uradno preiskavo in ocenjevanje prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je za približno dve milijardi ameriških dolarjev kupila ameriška družba Meta Platforms. Preiskava je usmerjena v ugotavljanje, ali posel krši stroge kitajske predpise o nadzoru izvoza tehnologije in prenosu kritične intelektualne lastnine v tujino. Podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, ima namreč kitajske korenine, kar v Pekingu vzbuja skrbi glede morebitnega odtekanja možganov in strateškega znanja. Oblasti v Pekingu so zaskrbljene, da bi takšni prevzemi spodbudili še več domačih zagonskih podjetij k selitvi dejavnosti na tuje trge, kar bi oslabilo kitajski tehnološki sektor. Po navedbah virov blizu ministrstva bi lahko revizija privedla do uradne blokade posla ali zahtev po spremembi pogojev prevzema. Gre za enega redkih primerov, ko Kitajska neposredno preverja nakup podjetja s strani ameriškega tehnološkega giganta zaradi vprašanj nacionalne varnosti in izvoznih omejitev. Dogajanje odraža stopnjevanje tehnološke tekme med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, kjer obe državi vse pogosteje uporabljata regulatorne vzvode za zaščito ključnih inovacij na področju umetne inteligence. Meta se s temi zapleti srečuje v času, ko poskuša okrepiti svojo prevlado v razvoju avtonomnih sistemov, medtem ko Kitajska zaostruje nadzor nad vsem, kar bi lahko ogrozilo njeno tehnološko neodvisnost. Končna odločitev ministrstva bo pomemben signal za prihodnje čezmejne naložbe v sektorju visokih tehnologij.

Spotify je predstavil nove družabne funkcije, ki uporabnikom omogočajo, da v realnem času vidijo, kaj poslušajo njihovi prijatelji, ter se pridružijo skupnim poslušalskim sejam (Jam sessions). S tem poskuša Spotify povečati interaktivnost in povezanost med uporabniki.

Keysight Technologies je predstavil novo programsko rešitev za zagotavljanje zanesljivosti sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Socure se je pridružil skupnosti WEF Unicorn in bo sodeloval v Davosu 2026, s poudarkom na zaupanja vredni identiteti. Ministrstvo za obrambo ZDA išče rešitve za uporabo UI/ML pri ocenjevanju sprejetja ničelne zaupnosti. Ping Identity je zaključil prevzem podjetja Keyless in dodal biometrijo brez znanja v svojo ponudbo. Izvršni Yuan je zaključil srečanje o znanosti in tehnologiji v Taipeiju, kjer so načrtovali nove načine uporabe tajvanske umetne inteligence za gospodarski razvoj.

Tehnološki sektor je leta 2025 zaznamoval pomemben premik v strategijah, saj je družba Meta po neuspeli investiciji v višini 60 milijard ameriških dolarjev začela opuščati svojo vizijo digitalne utopije oziroma metaverzuma. Prvotni načrti Marka Zuckerberga o digitalnem svetu, ki bi s kodo nadomestil fizično realnost, se niso uresničili, saj so se naprave za navidezno resničnost izkazale za preveč izolacijske in nepraktične za vsakdanjo rabo. Namesto zapletenih sistemov navidezne resničnosti se industrija zdaj osredotoča na preprostejše nosljive naprave z integrirano umetno inteligenco. Na sejmu CES 2026 je Eric Migicovsky, ustanovitelj nekdanjega podjetja Pebble, predstavil prototip pametnega prstana Index 01. Naprava prek fizičnega gumba uporabnikom omogoča neposredno komunikacijo z umetno inteligenco brez potrebe po uporabi telefona. Ta razvoj potrjuje napovedi o vzponu digitalnih osebnih asistentov, ki postajajo osrednja točka tehnološkega napredka, medtem ko se koncept popolne digitalne simulacije umika praktičnim rešitvam za izboljšanje vsakdana.

Chung Euisun iz Hyundai Motor Group je izjavil, da mora podjetje postaviti umetno inteligenco v središče svoje strategije za zagotovitev prihodnosti. Nvidia je na sejmu CES 2026 predstavila Alpamayo, novo platformo umetne inteligence za avtonomna vozila, ki bo debitirala v novem Mercedes-Benz CLA. Nvidia ima ambiciozne načrte, da bo s to tehnologijo opremila vsa vozila. Elon Musk je predstavil konkurenco Teslinemu sistemu FSD.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Ruski uporabniki priljubljene aplikacije za sporočanje WhatsApp so postali tarča nove obsežne goljufive akcije, ki izkorišča strah pred morebitnimi omejitvami delovanja storitve. Poslanec dume Anton Nemkin je javnost opozoril, da neznanci množično razpošiljajo lažna obvestila o nujni verifikaciji računov, ponovni nastavitvi storitev ali namestitvi posodobljenih različic aplikacije. Gre za poskus kraje osebnih podatkov in dostopa do zasebne komunikacije uporabnikov. Zločinci v sporočilih navajajo, da bodo računi v primeru neukrepanja blokirani, s čimer žrtve prisilijo v klikanje na nevarne povezave ali prenos škodljive programske opreme. Po besedah Nemkina so glavni cilji teh napadov prevzem nadzora nad imeniki stikov, dostop do finančnih podatkov in neposredna materialna škoda uporabnikom. Ruske oblasti poudarjajo, da gre za organizirano kampanjo, ki temelji na dezinformacijah o delovanju platforme Meta v državi.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno izrazilo močno zaskrbljenost nad nedavno sprejetimi spremembami zakona o informacijskih in komunikacijskih omrežjih v Južni Koreji, ki ga opozicija označuje kot zakon za zatiranje dezinformacij. Washington opozarja, da bi nova zakonodaja, ki nalaga strožje obveznosti upravljavcem velikih spletnih platform pri odstranjevanju domnevno lažnih novic, lahko negativno vplivala na poslovanje ameriških tehnoloških velikanov, kot so Google, Meta in X, ter hkrati spodkopala svobodo govora. Južnokorejsko ministrstvo za zunanje zadeve in Komisija za komunikacije sta se na ameriške kritike odzvala z zagotovilom, da zakonodaja ni uperjena proti določenim državam ali podjetjem, temveč je njen namen zaščita temeljnih pravic državljanov in odpravljanje družbene škode v digitalnem okolju. Kljub temu so ameriški uradniki, vključno s podsekretarko za javno diplomacijo Saro Rogers, poudarili, da bi lahko ti ukrepi ustvarili nepotrebne ovire v digitalnih storitvah in ogrozili tehnološko sodelovanje med državama. Spor se že odraža na diplomatskem in gospodarskem področju, saj naj bi bili prav ti zakonski predlogi razlog za preložitev srečanja skupnega odbora za prostotrgovinski sporazum (FTA) med Južno Korejo in ZDA. Južnokorejska vlada napoveduje tesno komunikacijo z ameriškimi organi med pripravljanjem podzakonskih aktov, medtem ko opozicijska Demokratska stranka, ki je zakon v parlamentu uveljavila, vztraja pri njegovem izvajanju brez sprememb.

Tehnološki sektor se ob koncu leta 2025 sooča s korenitimi spremembami, saj število agentov umetne inteligence (UI) in strojne identitete zdaj močno presegajo število človeških uporabnikov, in sicer v razmerju 82 proti 1. Ta hiter porast povzroča resne težave tradicionalnim varnostnim arhitekturam IAM, ki so bile prvotno zasnovane za ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo do leta 2028 kršitve, povezane z zlorabo UI agentov, predstavljale četrtino vseh vdorov v podjetja, kar sili podjetja, kot je ServiceNow, v milijardne naložbe v varnostno infrastrukturo. Na trgu istočasno prihaja do pomembnih konsolidacij in lansiranja novih orodij. Podjetje Qvantel je uspešno zaključilo prevzem družbe Optiva, s čimer je nastal globalni velikan na področju telekomunikacijskih rešitev, ki jih poganja UI. Podjetje x.ai je predstavilo platformi Grok Business in Enterprise, ki obljubljata večjo varnost pri delu s podatki v oblaku, medtem ko je borza KuCoin lansirala asistenta KIA za analizo kripto trga. Te novosti so neposredna posledica trendov, ki smo jim bili priča v preteklem letu, vključno z Metinim prevzemom podjetja Manus AI, kar potrjuje, da avtonomni agenti postajajo osrednji element sodobnega digitalnega gospodarstva.

Interni dokumenti tehnološkega velikana Meta, ki jih je pridobila tiskovna agencija Reuters, razkrivajo, da je podjetje razvilo strategijo za omejevanje vpogleda regulatorjev v problematiko goljufivih oglasov. Družba se je za ta korak odločila po pritisku japonskih oblasti zaradi porasta lažnih naložbenih priložnosti in zlorabe podob znanih osebnosti s pomočjo umetne inteligence. Meta naj bi se s tem želela izogniti strožjim ukrepom preverjanja identitete oglaševalcev, ki bi lahko resno ogrozili njene prihodke. Podatki kažejo, da približno 10 odstotkov letnih prihodkov Mete oziroma 16 milijard dolarjev izvira iz goljufivih oglasov in prepovedanega blaga. Podjetje oglaševalce blokira le, ko njegovi sistemi zaznajo 95-odstotno verjetnost prevare, medtem ko sumljivim kupcem zaračunava višje pristojbine. Podatki podjetja SafelyHQ ob tem razkrivajo, da je Facebook vpleten v kar 85 odstotkov poročil o spletnih prevarah, kar po ocenah strokovnjakov pomeni več deset milijonov žrtev po vsem svetu. Kritiki takšen sistem označujejo za model plačila za sodelovanje pri spornih praksah.

Ameriški Deviški otoki so sprožili pravni postopek proti podjetju Meta, pod okrilje katerega sodita družbeni omrežji Facebook in Instagram. Tožba tehnološkemu velikanu očita, da na svojih platformah ni ustrezno zaščitil otrok pred škodljivimi vplivi in vsebinami. Po navedbah tožnikov podjetje uporablja škodljive algoritme, ki so zasnovani za povečanje interakcij uporabnikov, vendar hkrati ogrožajo varnost mladoletnih oseb. Poleg pomanjkljive zaščite mladih tožba izpostavlja tudi finančne koristi, ki jih Meta domnevno pridobiva s prikazovanjem lažnih oglasov. Vložena dokumentacija trdi, da se podjetje zavestno okorišča z nepreverjenimi in zavajajočimi oglasnimi vsebinami, medtem ko zanemarja varnostne protokole. Ta pravni korak se pridružuje vrsti podobnih postopkov, s katerimi različne jurisdikcije zahtevajo večjo odgovornost tehnoloških korporacij za vpliv njihovih storitev na duševno zdravje in varnost državljanov.

Leto 2025 je zaznamovano z vplivom umetne inteligence, ki je poganjala rast vrednosti tehnoloških podjetij. S&P 500 je v letu 2025 zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je vodilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga podjetja Nvidia.

Medtem ko prevzem podjetja Manus AI s strani Mete za dve milijardi dolarjev vzbuja navdušenje, so se pojavili tudi pomisleki glede morebitnega odtoka strokovnjakov za umetno inteligenco iz Kitajske. Poleg tega se je izkazalo, da podjetje OpenAI ponuja najvišje plačne pakete v Silicijevi dolini, s čimer prekaša tudi Meto. Analitiki napovedujejo, da bi lahko nekatera podjetja, ki so v letu 2025 zaostajala na področju umetne inteligence, v letu 2026 dosegla izjemen napredek.

Tehnološki velikan Meta je kupil zagonsko podjetje Manus, ki se ukvarja z razvojem agentov umetne inteligence in ga je ustanovila skupina kitajskih strokovnjakov. Meta načrtuje vključitev tehnologije podjetja Manus v svoja orodja umetne inteligence, ki bi omogočala opravljanje kompleksnih nalog z minimalno interakcijo uporabnika. Predstavniki Mete so ob tem izpostavili, da bo avtonomni agent izboljšal življenja milijard ljudi po vsem svetu. Analitiki opozarjajo, da bi se posel lahko spopadal z resnimi regulativnimi ovirami zaradi zaostrenih odnosov na področju tehnologije med Washingtonom in Pekingom. Gre za redek prevzem v času močnega geopolitičnega rivalstva, kjer so podjetja s kitajskimi koreninami pod drobnogledom ameriških nadzornih organov. Nakup odraža strateško prizadevanje podjetja pod vodstvom Marka Zuckerberga za prevlado na področju avtonomnih sistemov, ki lahko neodvisno izvajajo zapletene procese.

Meta je za več milijard dolarjev prevzela kitajsko podjetje za umetno inteligenco Manus, kar je sprožilo mešane občutke v kitajskih tehnoloških krogih. Prevzem naj bi podjetju Meta omogočil ustvarjanje praktičnih orodij UI za ustvarjanje prihodkov in izkoriščanje naložb v umetno inteligenco. Poudarjeno je bilo, da integracija UI agentov v podjetja zahteva strateško implementacijo, ne zgolj uvedbo chatbotov.

Ameriška korporacija Meta je sklenila dogovor o prevzemu kitajskega zagonskega podjetja Manus, ki se ukvarja z razvojem platforme za agente z umetno inteligenco (AI). Po navedbah kitajskega podjetja bo integracija v skupino Meta omogočila okrepitev tehnološkega razvoja in razširitev globalnega dosega njihove tehnologije. Kljub spremembi lastništva Manus v javni izjavi poudarja, da bodo njihove storitve in trenutno poslovanje ostali nespremenjeni, sedež operacij pa bo še naprej v Singapurju. Ta strateška poteza odražal prizadevanja Mete, da v svoje ekosisteme vključi napredne rešitve za avtonomne agente AI, ki postajajo ključni element v konkurenčnem boju med tehnološkimi giganti. Posel prav tako nakazuje na nadaljnje prepletanje kitajskega inovacijskega talenta z ameriškim kapitalom kljub geopolitičnim trenjem na področju visoke tehnologije.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.

Tehnološki velikan Meta Platforms, ki ga vodi Mark Zuckerberg, je kupil zagonsko podjetje Manus, specializirano za razvoj agentov umetne inteligence. Čeprav je bilo podjetje Manus ustanovljeno na Kitajskem, ima trenutno sedež v Singapurju. Po poročanju kitajskih medijev, ki se sklicujejo na vire pri LatePost, je vrednost posla ocenjena na približno dve milijardi ameriških dolarjev, vendar podjetji uradnega zneska nista razkrili. Meta je v izjavi poudarila, da bo prevzem omogočil integracijo napredne tehnologije umetne inteligence v njihove obstoječe platforme. Zuckerberg s to potezo nadaljuje agresivno strategijo preoblikovanja podjetja, pri čemer sredstva in razvoj usmerja v doseganje tako imenovane osebne superinteligence. Cilj naložbe je izboljšanje uporabniške izkušnje v aplikacijah, kot sta Facebook in Instagram, ter dolgoročno povečanje prihodkov iz naslova digitalnega oglaševanja. Prevzem podjetja s kitajskimi koreninami v času zaostrenih tehnoloških odnosov med ZDA in Kitajsko kaže na Metino odločenost pri iskanju najboljših tehnoloških rešitev na svetovnem trgu.

Meta je za več kot 2 milijardi dolarjev prevzela podjetje Manus s sedežem v Singapurju, ki je znano po svojih avtonomnih agentih UI. To je redek primer, da ameriški tehnološki gigant kupuje platformo, ustanovljeno na Kitajskem. Satya Nadella je reorganiziral vodstvo Microsofta, da bi pospešil razvoj UI zaradi povečanega konkurenčnega pritiska.

Ameriški tehnološki velikan Meta Platforms je napovedal nakup singapurskega zagonskega podjetja Manus, ki sta ga ustanovila kitajska podjetnika in se ukvarja z razvojem agentov umetne inteligence. Po dostopnih informacijah naj bi vrednost posla znašala približno dve milijardi ameriških dolarjev. Podjetje Manus, ki je bilo javnosti prvič predstavljeno šele marca letos, se je hitro uveljavilo na področju napredne avtomatizacije poslovnih procesov in potrošniških produktov. Ta prevzem predstavlja pomemben mejnik v globalni tekmi za prevlado na področju umetne inteligence, hkrati pa poudarja konkurenčnost kitajskih strokovnjakov kljub prizadevanjem Washingtona za omejitev kitajskega dostopa do ameriške tehnologije. Meta namerava tehnologijo podjetja Manus integrirati v svojo obstoječo ponudbo, s čimer želi okrepiti zmogljivosti avtonomnih agentov v svojem ekosistemu. Posel odmeva v tehnološkem sektorju kot dokaz, da Meta nadaljuje z obsežnimi naložbami, s katerimi želi ohraniti korak pred konkurenti, kot so Google, Microsoft in OpenAI. Čeprav je podjetje Manus trenutno bazirano v Singapurju, njegovi kitajski temelji sprožajo vprašanja o geopolitičnih vplivih na trgu visokih tehnologij.

Tehnološki velikan Meta je potrdil prevzem podjetja Manus AI, kitajskega zagonskega podjetja, ki se osredotoča na razvoj splošnih agentov umetne inteligence. Ti agenti so zasnovani za izvajanje kompleksnih večstopenjskih nalog in delujejo kot digitalni zaposleni, kar predstavlja pomemben korak stran od tradicionalnih klepetalnikov h k dejanjem usmerjeni umetni inteligenci. Meta namerava tehnologijo Manus AI vključiti v svoje potrošniške in poslovne izdelke, vključno z orodjem Meta AI, medtem ko bo storitev Manus za zdaj ostala neodvisna. Prevzem, katerega finančne podrobnosti ostajajo neznane, se je zgodil pod vodstvom Marka Zuckerberga in Alexandra Wanga, ustanovitelja podjetja Scale AI, v katerem ima Meta 49-odstotni delež. Manus AI, ki je javno debitiral marca 2025, velja za ključno pridobitev v zaostreni tekmi z OpenAI. Ta poteza sledi obsežnim naložbam družbe Meta v infrastrukturo in razvoj avtonomnih sistemov, ki lahko samostojno opravljajo raziskave in avtomatizacijo z minimalnim usmerjanjem uporabnika. Razvoj neposredno naslavlja trend agentične umetne inteligence, ki je v vzponu od sredine leta 2025.

Namestnik predsednika odbora za informacijsko politiko v ruski državni dumi, Anton Gorelkin, je pojasnil, da prepoved oglaševanja na platformi Telegram v Rusiji ni predvidena. Gorelkin je poudaril, da je Rusija že prepovedala promocijo oglasov prek Instagrama (ki je v lasti Mete, priznane za ekstremistično v Rusiji), zaradi česar so oglaševalci začeli iskati nove platforme, med katerimi so VK, TikTok in Telegram. Telegram je med prvimi podprl zakon o označevanju oglasov v spletu in ponuja uradno platformo za oglaševanje, vključno z možnostmi vplivnežev, chatbotov in aplikacij.

Bitcoin, Solana in XRP kažejo negativne trende, medtem ko Equiti Group pospešuje razvoj trgovanja z umetno inteligenco z imenovanjem novega vodje za podatke in umetno inteligenco. Hackett Group je predstavil novi platformi XT™ in AIXelerator™ za izboljšanje storitev s pomočjo generativne umetne inteligence. Semitism AI sodeluje z Metyo za pospešitev inovacij na področju Web3 PayFi in DatingFi. MaxfulEdge izboljšuje svojo analitično bazo podatkov, Tata Technologies pa poudarja pomen rasti, ki jo vodi domena, saj AI briše meje med inženiringom in IT.

ZDA so uvedle sankcije proti petim evropskim uradnikom, med njimi nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu, zaradi njihove vloge pri regulaciji tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam na spletu. Odločitev je bila sprejeta pod administracijo Donalda Trumpa in vključuje prepoved vstopa v ZDA.

Italijanski organ za varstvo konkurence (Antitrust) je družbi Meta naložil začasno ustavitev pogojev, ki izključujejo konkurenčne chatbote z umetno inteligenco iz aplikacije WhatsApp. Ukrep je bil sprejet v okviru preiskave, ki se je začela julija 2025 zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja, potem ko je Meta integrirala storitev Meta AI v aplikacijo WhatsApp na "prednostni" položaj. Meta je napovedala pritožbo.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da je prepovedalo vstop petim Evropejcem, ki jih obtožujejo vodenja prizadevanj za pritisk na ameriška tehnološka podjetja, da cenzurirajo ali zatirajo ameriška stališča na spletu.

Članki analizirajo gibanje cen kriptovalut, pri čemer XRP kaže znake padanja, medtem ko sta Ethereum in Bitcoin pod pritiskom. Radware je pridobil novo stranko za zaščito pred napadi DDoS, Salesforce pa je dodal 6.000 novih strank za svojo platformo AI. Tether širi odprte podatke za usposabljanje AI, The Hackett Group pa lansira platforme za Gen AI. Beeline Kazakhstan in Rakuten Symphony sodelujeta pri naslednji generaciji povezljivosti, Equiti pa zaposluje strokovnjaka za AI za pospešitev trgovanja.

Skupina 42 ruskih uporabnikov aplikacij WhatsApp in Telegram je vložila tožbo proti Roskomnadzoru in Ministrstvu za digitalni razvoj zaradi omejevanja telefonskih klicev v omenjenih aplikacijah. Tožba je bila vložena na moskovskem sodišču Taganski, tožniki pa trdijo, da omejitve kršijo pravice in interese državljanov.

WhatsApp se je pritožil nad omejitvami delovanja v Rusiji in obtožil oblasti, da želijo več kot 100 milijonom Rusom odvzeti pravico do zasebne komunikacije. Rusija je opozorila, da bo blokirala WhatsApp, če ne bo izpolnjeval zahtev po uskladitvi z rusko zakonodajo.

John Carreyrou, preiskovalni novinar New York Timesa, je v ponedeljek vložil tožbo proti velikim podjetjem za umetno inteligenco, vključno z Googlom, Meto, xAI Elona Muska in OpenAI, zaradi nezakonite uporabe avtorsko zaščitenih knjig za urjenje njihovih chatbotov brez dovoljenja. Carreyrou, znan po knjigi "Bad Blood: Secrets and Lies in a Silicon Valley Startup", obtožuje podjetja kršitve avtorskih pravic.

Ruski uporabniki so poročali o težavah pri delovanju aplikacije WhatsApp. Po podatkih portala »Sboj.rf« je 22. decembra o težavah poročalo več kot 1.600 Rusov. Največ pritožb je prišlo iz Moskve, Sankt Peterburga in Moskovske regije. Konec novembra je Roskomnadzor opozoril, da bo WhatsApp morda popolnoma blokiran v Rusiji. O težavah pri delovanju WhatsAppa so ruski uporabniki poročali tudi v začetku decembra.

Hrvaška regulatorna agencija za mrežne dejavnosti (HAKOM) je prejela le eno prijavo v zvezi z lažnimi novicami o samopoškodovanju časne sestre, ki jo je Gong poslal podjetju Meta. Prijavo so posredovali tudi hrvaškemu ministrstvu za notranje zadeve. Vlada je HAKOM imenovala za nacionalnega koordinatorja za digitalne storitve.

Podjetje Meta, lastnik Facebooka in Instagrama, mora uporabnikom iz Evropske unije v roku 14 dni omogočiti popoln dostop do vseh njihovih osebnih podatkov. Odločitev je sprejelo Vrhovno sodišče (OGH) na podlagi tožbe, ki jo je leta 2014 vložil aktivist za varstvo podatkov Max Schrems.

Videoposnetek, ustvarjen z umetno inteligenco, ki prikazuje lažni državni udar v Franciji in padec predsednika Emmanuela Macrona, je zaokrožil po spletu in dosegel milijone ogledov. Posnetek je povzročil zmedo celo med afriškimi voditelji, eden izmed njih je kontaktiral Macrona, da bi se pozanimal o dogajanju. Macron je zahteval umik videoposnetka s platforme Facebook, vendar je bila njegova zahteva zavrnjena.

S pomočjo umetne inteligence ustvarjen videoposnetek, ki je lažno trdil, da je v Franciji prišlo do državnega udara in da je bil predsednik Emmanuel Macron odstavljen, je postal viralen na družbenih omrežjih. Posnetek je dosegel milijone ogledov in povzročil zmedo celo med tujimi voditelji. Kljub posredovanju francoskega predsednika je videoposnetek več dni ostal na Facebooku.

Novo poročilo Reutersa razkriva, da je Meta zavestno tolerirala obsežne količine goljufivih oglasov iz Kitajske, da bi zaščitila milijarde dolarjev prihodkov. Interni dokumenti kažejo, da so vodilni dali prednost minimiziranju 'vpliva na prihodke' pred popolnim zatiranjem prevar, nezakonitih iger na srečo, pornografije in drugih prepovedanih oglasov.

Letalo slovaškega Ministrstva za notranje zadeve, ki je pripeljalo premierja Roberta Fica v Bruselj na vrh EU-Zahodni Balkan, je bilo na bruseljskem letališču poškodovano in ni več sposobno za letenje. Do incidenta je prišlo, ko je vozilo s stopnicami poškodovalo letalo.

AI dirka v oboroževanju vse bolj vpliva na finančno stanje tehnoloških velikanov, kot so Alphabet, Microsoft, Meta in Oracle, ki se soočajo z naraščajočimi stroški in zadolževanjem za financiranje AI infrastrukture. UBS napoveduje, da bo globalno kapitalsko vlaganje v AI leta 2025 doseglo 423 milijard dolarjev, leta 2026 pa 571 milijard dolarjev. Hkrati pa se pojavljajo skrbi glede AI balona, kar se odraža v padcu delnic Nvidie in 55-odstotnem strmoglavljenju delnic IREN.

Zencoder, podjetje iz Silicijeve doline, je predstavilo Zenflow, brezplačno aplikacijo za orkestracijo umetne inteligence, ki naj bi spremenila interakcijo med programerji in umetno inteligenco. Zoom trdi, da je dosegel najvišji rezultat na zahtevnem testu za umetno inteligenco, čeprav so se pojavili dvomi o avtentičnosti. Japonsko podjetje Integral AI pa poroča o napredku pri modelu splošne umetne inteligence, ki se uči novih veščin brez človeške pomoči.