Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je ob nastopu nizkih temperatur, ki so se v Sloveniji spustile krepko pod ledišče, opozorila na odsotnost zakonsko določenih omejitev za delo na mrazu. Čeprav so delavci na prostem izpostavljeni ekstremnim vremenskim razmeram, slovenska zakonodaja ne določa spodnje temperaturne meje, pri kateri bi bilo delo potrebno omejiti ali prekiniti. Sindikati zato od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pričakujejo takojšnjo odprtje strokovne razprave. Predstavniki delavcev poudarjajo, da bi morala biti pravila jasno definirana, podobno kot to velja za delo pri visokih temperaturah. Trenutna ureditev področje varnosti in zdravja pri delu v zimskih razmerah prepušča predvsem oceni tveganja posameznih delodajalcev, kar pa po mnenju ZSSS ne zagotavlja zadostne zaščite za vse zaposlene, ki opravljajo dejavnosti na prostem. Poziv k spremembi zakonodaje prihaja v času prvega resnejšega mraza v letošnji zimi, ki neposredno vpliva na zdravje delavcev. Ministrstvo za delo bo moralo v prihodnje preučiti evropske prakse in v sodelovanju s socialnimi partnerji pripraviti predloge, ki bodo vključevali konkretne tehnične in organizacijske ukrepe. Ti ukrepi bi poleg temperaturnih pragov lahko vključevali tudi obvezne odmore v ogrevanih prostorih, zagotavljanje toplih napitkov in ustrezno zaščitno opremo. Cilj pobude je zmanjšati tveganja za ozebline in druge zdravstvene težave, povezane z dolgotrajno izpostavljenostjo mrazu.

Sindikati in civilnodružbene organizacije, združeni v tako imenovano Delavsko koalicijo, so javno pozvali ministra za delo Luko Mesca k ponovnemu premisleku o višini minimalne plače, ki naj bi po novem znašala 1000 evrov neto. Po mnenju koalicije je predlagani znesek utemeljen na napačnih predpostavkah in ne odraža realnih stroškov preživetja v trenutnih gospodarskih razmerah. Namesto vladnega predloga zahtevajo zvišanje minimalne plače na 1107 evrov neto. Predstavniki delavcev opozarjajo, da prag revščine in rastoči življenjski stroški zahtevajo odločnejši poseg v plačno politiko. Po njihovem prepričanju predlaganih tisoč evrov ne zadošča za dostojno življenje, kar bi lahko vodilo v nadaljnje poglabljanje socialnih razlik. Ministrstvo za delo so pozvali, naj pri izračunih upošteva dejansko kupno moč prebivalstva in inflacijske pritiske na osnovne življenjske potrebščine. Spor glede višine minimalne plače sproža širšo javno polemiko o tem, kakšen dohodek v Sloveniji še omogoča preživetje. Medtem ko vlada vztraja pri svojem izračunu, Delavska koalicija napoveduje stopnjevanje pritiska, če njihove zahteve po višjem znesku ne bodo uslišane. Odločitev ministra Mesca bo ključna za nadaljnji socialni dialog v državi.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravlja spremembe zakonodaje, ki bi staršem otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, omogočile pridobitev višjega dodatka za nego in nadomestila za izgubljeni dohodek.

Slovenska Karitas, Rdeči križ Slovenije in Mladinski center Prlekije so začeli razdeljevati prehrambene pakete socialno ogroženim prebivalcem v Sloveniji. Paketi so financirani iz programa ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti v obdobju 2021-2027, zagotavlja pa jih Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s pomočjo evropskih sredstev.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je Fundaciji za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma in njenim partnerjem odobrilo 4,08 milijona evrov za projekt "Karierni center za mlade – VšečKAM in GREM+". Cilj projekta je mladim omogočiti boljšo karierno orientacijo in dostopnost do informacij, kar naj bi zagotovilo boljše zaposlitvene možnosti. Nova24TV kritizira financiranje nevladnih organizacij in omenja zapravljanje davkoplačevalskega denarja.

Ministrstvo za delo (MDDSZ) je sporočilo, da ne načrtuje posebne dodatne podpore za prejemnike ruskih pokojnin. Ta poteza pomeni, da ciljano ukrepanje za to specifično skupino prejemnikov pokojnin ni v načrtih ministrstva.