Avstrijska vlada je v petek predstavila obsežno industrijsko strategijo do leta 2035, ki predvideva milijardne naložbe za oživitev opešajočega industrijskega sektorja. Gospodarski minister Wolfgang Hattmannsdorfer, minister za infrastrukturo Peter Hanke in državni sekretar Josef Schellhorn so v Dunaju razkrili načrt, s katerim želijo Avstrijo uvrstiti med deset najkonkurenčnejših industrijskih lokacij na svetu. Strategija se osredotoča na dolgoročne in kontinuirane naložbe v naslednjem desetletju, ki bodo služile kot nov gospodarski motor države. Osrednji stebri načrta vključujejo uvedbo državni subvencioniranih cen električne energije za industrijo in ciljne naložbe v devet ključnih tehnologij prihodnosti. Vlada namerava s temi ukrepi zavarovati delovna mesta in povečati privlačnost Avstrije za tuje investitorje, hkrati pa nasloviti trenutne strukturne težave, ki so v zadnjem obdobju hromile domačo proizvodnjo. Sodelovanje predstavnikov različnih strank (ÖVP, SPÖ in NEOS) poudarja širok politični konsenz o nujnosti teh ukrepov. Projekt ne predstavlja le kratkoročne pomoči, temveč celostno preobrazbo avstrijskega gospodarskega prostora. Ministri so izpostavili, da bo uspeh strategije odvisen od hitrosti implementacije in učinkovitosti deregulacije, kar bi podjetjem omogočilo lažje prilagajanje na svetovne tržne razmere. Z milijardnimi vložki želi Dunaj preprečiti deindustrializacijo in zagotoviti tehnološko suverenost v ključnih sektorjih.

Dunajska mestna koalicija se je znašla v resnih težavah zaradi načrta stranke SPÖ, ki bi zasebne zdravnike (t. i. Wahlärzte) spodbudil k obravnavi javnih pacientov po ceniku zdravstvenih zavarovalnic. Čeprav je bil ta ukrep prvotno zapisan v koalicijski pogodbi med ljudsko stranko (ÖVP), socialdemokrati (SPÖ) in stranko NEOS, so slednji zdaj javno izrazili svoje nasprotovanje. Gre za pomemben politični spor v avstrijski prestolnici, ki lahko vpliva na stabilnost mestne oblasti in dostopnost zdravstvenih storitev. Stranka NEOS je v ponedeljek za radio Ö1 jasno zavrnila predlog, kar pomeni prvi večji upor znotraj rožnato-rdeče-črne koalicije. Njihovo nasprotovanje temelji na prepričanju, da bi takšna prisila ali regulacija negativno vplivala na svobodno izbiro zdravnikov in kakovost oskrbe. Hkrati se je v spor vpletla tudi ÖVP, ki vztraja, da mora biti vsakršna nova ureditev sprejeta izključno v soglasju z zdravniško zbornico, ki pa predlogu SPÖ ostro nasprotuje. Napetosti med koalicijskimi partnericami kažejo na globoka ideološka razhajanja pri reševanju krize v zdravstvenem sistemu. Medtem ko socialdemokrati stremijo k večji dostopnosti javnega zdravstva preko regulacije zasebnega sektorja, liberalni NEOS in konservativna ÖVP ščitita interese zasebnih ponudnikov in avtonomijo poklica. Razplet tega spora bo ključen za prihodnje delovanje dunajske uprave, saj postavlja pod vprašaj zavezujočo naravo njihovega koalicijskega dogovora.

Avstrijska socialdemokratska stranka (SPÖ) je v sklopu novega vladnega programa predlagala, da bi morali zasebni zdravniki brez koncesije, tako imenovani Wahlärzte, del svojih zmogljivosti nameniti obravnavi bolnikov z javnim zdravstvenim zavarovanjem. Po načrtu, ki ga je v javnosti predstavila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ulrike Königsberger-Ludwig, bi zasebniki 10 do 15 odstotkov svojega časa delali po tarifah javne zdravstvene blagajne. Ukrep naj bi najprej temeljil na prostovoljni bazi prek klicne številke 1450, v primeru nezadostnega odziva in vrzeli v oskrbi pa bi uvedli obvezne kvote. Predlog je nemudoma naletel na oster odpor v zdravniških krogih. Podpredsednik avstrijske zdravniške zbornice Edgar Wutscher je načrte označil za popolnoma nesmiselne in poudaril, da živijo v svobodni državi, kjer zasebni zdravniki ostajajo zasebni. Po njegovem mnenju so takšna pričakovanja nerealna in neizvedljiva v praksi, saj bi neposredno posegala v svobodno gospodarsko pobudo zdravnikov, ki se niso odločili za pogodbeno razmerje z javno zavarovalnico. Nova vladna koalicija, ki jo sestavljajo ljudska stranka (ÖVP), socialdemokrati (SPÖ) in liberalni Neos, je tovrstne namere sicer že zapisala v koalicijsko pogodbo pod geslom poštenega prispevka k javnemu zdravstvenemu sistemu. Cilj ukrepa je skrajšanje čakalnih vrst in izboljšanje dostopnosti do specialističnih pregledov v času, ko se avstrijsko javno zdravstvo spopada s pomanjkanjem kadrov. Natančni mehanizmi in zakonska podlaga za morebitno prisilno izvajanje storitev po javnih tarifah zaenkrat ostajajo nedorečeni.

Avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr iz vrst stranke NEOS je v okviru aktualnega reformnega partnerstva z zveznimi deželami in občinami napovedal uvedbo enotnih minimalnih standardov za otroške vrtce na ravni celotne države. Trenutno so ureditve glede velikosti skupin, razmerja med številom otrok in vzgojitelji ter zahtevane strokovne izobrazbe osebja v pristojnosti posameznih zveznih dežel, kar vodi do precejšnjih razlik v kakovosti predšolske vzgoje po državi. Z novim zveznim zakonom bi radi odpravili tako imenovan 'krpanka' sistem in vzpostavili jasne pogoje, ki bi veljali po vsej Avstriji. Po ministrovih besedah bi s tem ukrepom ne le izboljšali kakovost storitev za otroke, temveč tudi olajšali delovne pogoje za pedagoške delavce, ki se spopadajo z različnimi obremenitvami. Doslej so vsi poskusi poenotenja teh standardov propadli zaradi nasprotovanja nekaterih dežel, vendar Wiederkehr verjame, da je v trenutnem političnem vzdušju dogovor mogoč.

Dunajski podžupan in mestni svetnik za izobraževanje Christoph Wiederkehr iz stranke NEOS je v okviru aktualnega reformnega partnerstva z zveznimi deželami in občinami predlagal uvedbo enotnih minimalnih standardov za vrtce na ravni celotne Avstrije. Po trenutni ureditvi so za določanje okvirnih pogojev, kot so velikost skupin, razmerje med številom otrok in vzgojitelji ter zahtevana izobrazba osebja, pristojne posamezne zvezne dežele. To v praksi pomeni, da se predpisi med devetimi deželami znatno razlikujejo. Wiederkehr se zavzema, da bi te standarde določili z zveznim zakonom, s čimer bi zagotovili enako kakovost predšolske vzgoje po vsej državi. Doslej so vsi poskusi uvedbe enotnih meril na nacionalni ravni spodleteli zaradi nasprotovanja nekaterih dežel ali pomanjkanja političnega soglasja. Predlog prihaja v času, ko se avstrijski izobraževalni sistem sooča s kadrovsko stisko in pritiski po izboljšanju delovnih pogojev v vzgoji in izobraževanju.

Glede na ankete je bil izkupiček tržne koalicije ob koncu leta precej katastrofalen. Nekdanji veliki stranki ÖVP in SPÖ v trendu APA, ki upošteva ankete zadnjih petih tednov in jih tehta glede na aktualnost, z 18,9 oziroma 18 odstotki skupaj ne dosežeta niti vrednosti odobravanja FPÖ. Ta je od začetka vlade še povečala svojo prednost. Zdi se, da udeležba v vladi doslej ni škodovala le stranki NEOS.

Po preštetih 95% glasov je stranka Vetevendosje Albina Kurtija prejela 49,83% glasov na parlamentarnih volitvah na Kosovu. Zaradi teh rezultatov ima stranka veliko verjetnost, da bo oblikovala vlado. Kurti je zmago označil za zgodovinsko in napovedal, da bo iskal zaveznike za oblikovanje vlade.

Tirolski parlament je na četrtkovi proračunski seji sprejel zaostritev pogojev za pridobitev minimalne socialne pomoči. Osebe s subsidarno zaščito bodo odslej prejemali le še osnovno oskrbo in ne več minimalne socialne pomoči. Dodatne reforme minimalne socialne pomoči je tirolska vlada napovedala za leto 2026. Predlog vlade so podprli FPÖ, NEOS in Lista Fritz, medtem ko so bili Zeleni proti.

Nova dvorana na dunajskem Naschmarktu, imenovana "Marktraum", je bila po besedah mestne svetnice Bettine Emmerling (NEOS) uspešno sprejeta. Mala dvorana ob vhodu na tržnico je bila odprta 21. novembra.

Deželni glavar Vorarlberga, Markus Wallner (ÖVP), je ostro kritiziral državnega sekretarja Seppa Schellhorna (NEOS) zaradi njegovega predloga o zmanjšanju števila zveznih dežel iz devet na tri. Wallner je predlog označil za "izjemno nespoštljiv". Prav tako je izrazil nezadovoljstvo nad ministrom za promet zaradi pomanjkanja posluha.

Nemški kabinet je odobril novo temeljno podporo, ki bo po treh letih nadomestila državljansko pomoč (Bürgergeld). Nova zakonodaja prinaša strožje pogoje za brezposelne in je rezultat dolgotrajnih sporov znotraj vladne koalicije.

Avstrijska vlada je sprejela sveženj ukrepov za spodbujanje zaposlovanja starejših, ki vključuje davčno olajšavo za zaposlene upokojence. Od leta 2027 bo do 15.000 evrov zaslužka, pridobljenega poleg pokojnine, neobdavčen. Poleg tega so predvideni ukrepi za spodbujanje zaposlovanja oseb nad 60 let in reforma poklicnega pokojninskega zavarovanja.

Avstrijski državni svet je na izredni seji sprejel odločitev o znižanju dajatve na električno energijo. V letu 2026 se bo dajatev znižala z 1,5 centa na kilovatno uro (kWh) na 0,82 centa. Za zasebna gospodinjstva bo veljala znižana stopnja 0,1 centa na kWh. Ukrep bo veljal do konca leta 2026. Predlog, ki so ga vložile stranke SPÖ, ÖVP in NEOS, so podprli tudi Zeleni, medtem ko so Svobodnjaki glasovali proti.

Tirolska in Spodnjeavstrijska ÖVP sta ostro kritizirali državnega sekretarja Josefa Schellhorna (NEOS), ker je v intervjuju dejal, da si namesto devetih lahko predstavlja le tri zvezne dežele. Klubski vodja ÖVP Jakob Wolf je Schellhornove izjave označil za nepotrebne, Kurt Hackl pa je poudaril, da centralizacija ne ustvarja učinkovitosti.

V Avstriji se je koalicija dogovorila z Zelenimi o zakonu za cenejši tok. Spremembe vključujejo dvig meje za plačilo omrežnine za fotovoltaične sisteme na 15 kW in znižanje tarife na 0,5 centa. Zakon bo predvidoma potrjen v državnem zboru.

Podelitev Komturjevega križca dežele Gradiščanske nemškemu zdravniku za ušesa, nos in grlo je sprožila kritike. Andreas Dietz je večkrat operiral deželnega glavarja Hansa Petra Doskozila na grlu. Norbert Hofer iz FPÖ je dejal, da Komturjev križec ni zasebni red deželnega glavarja. Doskozil je svojemu zdravniku podelil odlikovanje, kar ni všeč vsem strankam.

Ministrica za ženske Eva-Maria Holzleitner (SPÖ) je ponovno pozvala k legalni, varni in brezplačni prekinitvi nosečnosti. Tudi stranka NEOS podpira črtanje splava iz kazenskega zakonika. Kljub temu, da to ni del koalicijske pogodbe, se bo ministrica še naprej zavzemala za dekriminalizacijo splava, je poudarila v izjavi.

Dunajski minister za izobraževanje, Christoph Wiederkehr (NEOS), je predstavil deset ukrepov, namenjenih zmanjšanju birokratskega bremena v šolah. Ukrepi so rezultat participativnega procesa, v katerega je bilo vključenih 19.000 ljudi iz šol, uprave in prakse. Pred tem je kritika ministra prišla s strani učiteljskega sindikata, kjer je predsednik Paul Kimberger Wiederkehra obtožil "populističnih naslovov" v časopisu OÖN.

Avstrijski minister za izobraževanje, Christoph Wiederkehr, je napovedal nova pravila za zasebne šole na Dunaju. Po novem bodo morale te šole pred začetkom delovanja opraviti postopek odobritve in podpirati vrednote ter naloge avstrijske šole. Urejeno bo tudi podeljevanje in odvzem javne pravice.

Avstrijska vlada, ki jo sestavljajo stranke ÖVP, SPÖ in NEOS, očitno razmišlja o sodelovanju pri vzpostavitvi tranzitnih centrov za azil v Afriki. To nakazuje interni dokument, o katerem je poročal časnik "Der Standard". Notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je dejal, da Avstrija že več let zahteva vzpostavitev centrov za vračanje zunaj Evrope oziroma izvajanje azilnih postopkov zunaj Evrope.

Na deželni članski skupščini v Innsbrucku je bila Birgit Obermüller izvoljena za novo deželno govornico tirolskih NEOS. 59-letna vodja poslanske skupine je prejela 85,5 odstotka glasov članov in nasledila Dominika Oberhoferja, ki je že pred dvema letoma napovedal svoj odhod s čela deželne stranke. Douglas Hoyos je izpostavil, da z izvolitvijo Obermüllerjeve NEOS na Tirolskem določajo smer za leto 2027.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je pred srečanji zunanjih ministrov EU o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino poudarila potrebo po lastnem evropskem načrtu. Med obiskom v Tirani je dejala, da je to ključen trenutek za Evropsko unijo in da so potrebni pogovori Evropejcev z Moskvo.

Zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je med obiskom v Albaniji izrazila podporo vstopu te zahodnobalkanske države v Evropsko unijo do leta 2030. Albanska ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije, Elisa Spiropali, je na skupni tiskovni konferenci z Meinl-Reisingerjevo v Tirani potrdila cilj vstopa do leta 2030, pri čemer naj bi Tirana pogajanja zaključila do leta 2027. Spiropali je dejala, da si delijo iste vrednote.

Voditeljica stranke NEOS, Beate Meinl-Reisinger, vztraja, da morajo avstrijske dežele prispevati k proračunski konsolidaciji. V oddaji ORF "Pressestunde" je izjavila, da ne more vsega urediti zvezna vlada, medtem ko dežele še naprej radodarno zapravljajo. Poudarila je, da mora naslednji stabilnostni pakt vključevati ureditev, ki bi zvezni vladi omogočila dostop do proračunskih številk dežel. Zavrnila je predlog dunajskega mestnega svetnika Petra Hackerja (SPÖ) o spremembi pravil EU o zadolževanju.

Podnebna konferenca ZN COP30, ki jo je gostila Brazilija, se je končala z razočaranjem, saj so se številni veliki udeleženci upirali sprejetju ambicioznih ciljev. Kljub prizadevanjem Brazilije, da bi bila to 'COP resnice', so bili doseženi le skromni rezultati.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Dunajski socialni mestni svetnik Peter Hacker (SPÖ) meni, da so Maastrichtski kriteriji EU o proračunu "neoliberalni modeli, ki spadajo v pozabo". Pričakuje, da bosta kancler in finančni minister v Bruslju to jasno povedala. Po merilih je državam dovoljeno le novo zadolževanje v višini največ treh odstotkov BDP, javni dolg pa ne sme presegati 60 odstotkov BDP.

Ministrstvo za izobraževanje je napovedalo uvedbo t.i. 'Chancenbonusa' za 400 šol po vsej Avstriji s šolskim letom 2026/27. Predvidenih je do 800 dodatnih delovnih mest za podporo šolam, pri čemer bodo socialni kriteriji vplivali na izbiro šol.

Koalicija ÖVP-SPÖ-NEOS je podrobno predstavila zdravstveni reformni sklad, ki ga je v četrtek potrdil ministrski svet. Sklad bo pet let letno zagotavljal približno 500 milijonov evrov za posodobitev zdravstvenega sistema, odpravo vrzeli v oskrbi in zagotavljanje dostopa do zdravstvenih storitev.

Načrtovani zakon o trgu z električno energijo v Avstriji povzroča nezadovoljstvo med ponudniki vetrne energije. Ti trdijo, da bo zakon, nasprotno od obljub vladajoče koalicije, elektriko dejansko podražil. Florian Maringer iz združenja IG Windkraft opozarja, da dražitev proizvodnje električne energije ne more voditi k cenejši elektriki. Združenja IG Windkraft in Erneuerbare Energien Österreich ter podjetja W.E.B. in Burgenland Energie so izrazila zaskrbljenost, da bo zakon otežil prehod na obnovljive vire energije.

Avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr (NEOS) je "prepričan", da bo spremenjeni predlog zakona o prepovedi naglavnih rut v šolah prestal preizkus na ustavnem sodišču (VfGH). Sodišče je leta 2020 razveljavilo prepoved, ki jo je uvedla vlada pod vodstvom strank ÖVP in FPÖ, ker je bila usmerjena proti islamskim naglavnim rutam. Čeprav je tudi tokrat tako, Wiederkehr meni, da gre za "popolnoma drugačen" predlog zakona in nima pripravljenega "načrta B".

Na Dunaju po zadnjih podatkih primanjkuje približno 500 mest v mestnih vrtcih za otroke s posebnimi potrebami. Bettina Emmerling (NEOS), mestna svetnica za izobraževanje in mladino, je to razkrila v sredo med parlamentarno razpravo. Prejšnje medijske objave so poročale o številki 1.500 otrok, ki jim ni bilo mogoče ponuditi mesta.

Avstrijska vlada je sprejela zakon za boj proti "skrito-inflaciji" v trgovini z živili. Zakon od trgovcev zahteva, da 60 dni označujejo zmanjšanje vsebine pakiranja pri nespremenjeni ceni. Kršitve bodo kaznovane z do 15.000 evri.

Nekdanja predsednica vrhovnega sodišča in nekdanja političarka stranke NEOS, Irmgard Griss, je ustanovila društvo "Wir für Österreich - Lesepatinnen und Lesepaten für das Land" (Mi za Avstrijo - Bralne botre in bralni botri za deželo). Cilj društva je pridobiti 25.000 prostovoljnih bralnih botrov za otroke, katerih materni jezik ni nemščina. Pri predstavitvi društva v torek je bilo poudarjeno, da je ta civilnodružbena pobuda nujna, ker je politika na tem področju odpovedala.

Avstrijska vlada, ki jo sestavljajo stranke ÖVP, SPÖ in NEOS, je dosegla notranji dogovor o novem predlogu zakona o trgu z električno energijo (ElWG). Yannick Shetty, vodja poslanske skupine NEOS, je to potrdil, vendar ni razkril podrobnosti. Za sprejetje zakona je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Stranka FPÖ potrjuje pogovore, vendar poudarja, da dogovor še ni dosežen. Stranka Zeleni trdi, da besedilo zakona še ni bilo predloženo.

Po odstopu predsednika WKÖ Haralda Mahrerja, FPÖ in NEOS zahtevata umik "nesramnih funkcionarskih prejemkov" in "absolutno nerazumljivih povišanj plač". Generalni sekretar FPÖ Michael Schnedlitz predlaga ničelno povišanje plač za funkcionarje Gospodarske zbornice in zadržanje plač za zaposlene na vodilnih položajih. Klubski vodja NEOS Yannick Shetty poudarja, da se z Mahrerjevim odstopom zadeva ne zaključi.

Avstrijska stranka NEOS se je na svojem srečanju članov v soboto v Dunaju predstavila kot "reformni motor" vlade. Voditeljica stranke in zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je pozvala k potrpežljivosti, saj naj bi se reforme izvajale "korak za korakom". Zahtevala je strukturne ukrepe pri sanaciji proračuna in večjo transparentnost državnih financ. Sprejet je bil tudi vodilni predlog za "na skupnost osredotočeni federalizem".

Avstrijski državni zbor bo prihodnji teden razpravljal o ukinitvi nalepk za avtoceste, ki naj bi jih do konca leta 2026 v celoti nadomestile digitalne vinjete. Na dnevnem redu je tudi novela zakona, ki naj bi pospešila velike postopke. Seje se bodo začele z aktualno uro stranke FPÖ (sreda) in vprašanji ministru za izobraževanje stranke NEOS, Christophu Wiederkehru (četrtek).

Avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr (NEOS) je napovedal obsežno prenovo avstrijskega šolskega sistema. Poudaril je, da je v času hitrih sprememb potrebno nadgraditi sistem, da bo šola učence pripravila na 'resnično življenje'. Wiederkehr je predstavil 'Plan Z' za pospešitev reform.

Obvezna poletna šola za učence, ki ne govorijo dovolj dobro nemško, bo na Dunaju začela v manjši obliki. Po predlogu zakona, ki ga je v obravnavo poslal minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr (NEOS), bodo leta 2026 morali sodelovati le otroci iz nemških pripravljalnih razredov oziroma tisti, ki so bili šele v poletnem semestru sprejeti kot izredni učenci. Šele leta 2027 bodo vključeni tudi otroci v tečajih nemščine.

V razpravi o plačah v avstrijski gospodarski zbornici (WKÖ) predsednik dunajske gospodarske zbornice Walter Ruck meni, da je njegovo nadomestilo primerno. Njegovo »funkcijsko nadomestilo« naj bi se letos v primerjavi z letom 2021 povečalo za 21 odstotkov.

Avstrijska vlada, ki jo sestavljajo ÖVP, SPÖ in NEOS, je predstavila "Nacionalno strategijo proti antisemitizmu 2.0" kot odziv na porast antisemitskih incidentov po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Strategija vključuje zahtevo po podpisu "Izjave proti antisemitizmu" za udeležence integracijskih tečajev in preučitev možnosti ustanovitve avstrijskega muzeja holokavsta.

V avstrijskih šolah je bilo letos manj kot polovica novo zaposlenih učiteljev polno izobraženih. Kljub rahli sprostitvi pri pomanjkanju učiteljev, ki jo je zaznal minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr (NEOS), je le 44 odstotkov novih učiteljev absolventov pedagoških smeri, kar je manj kot v preteklih letih. Delež študentov pedagoških smeri pri novih zaposlitvah se je sicer povečal na 27 odstotkov, delež preusmerjevalcev pa znaša 12 odstotkov. Wiederkehr želi zmanjšati delež študentov.

V Avstriji so se pojavile kritike zaradi zvišanja plač predsednikov deželnih gospodarskih zbornic, ki so se ponekod povečale za do 60 odstotkov. To se je zgodilo po tem, ko je javnost izrazila nezadovoljstvo nad predlaganim 4,2-odstotnim povečanjem plač za zaposlene v Gospodarski zbornici, ki ga je predsednik zbornice znižal na 2,1 odstotka. Povišanje plače predsednika gospodarske zbornice Tirolske je na primer znašalo od 6.400 evrov na 10.400 evrov. Stranki FPÖ in NEOS sta kritizirali tudi 55-odstotno povečanje plače predsednika gospodarske zbornice Andreasa Wirtha.

Avstrijski državni sekretar Josef Schellhorn (NEOS) je koalicijskim partnerjem predložil 160 predlogov za deregulacijo in zmanjšanje birokracije. Ukrepi naj bi podjetjem in državljanom olajšali upravne postopke, o njihovi izvedbi pa se morajo še posvetovati s strankama ÖVP in SPÖ.

V Jekaterinburgu se povečuje število zasebnih šol, ki ponujajo individualiziran pristop z majhnimi razredi (do 12 učencev), opuščajo ocenjevanje in uvajajo lastne predmete in metode poučevanja. Ta trend odraža nezadovoljstvo nekaterih staršev in učiteljev z modernim pristopom k izobraževanju.

Povišanje plač za 4,2 odstotka v avstrijski Gospodarski zbornici (WKÖ) je še naprej deležno mešanih odzivov. Industrijska zveza Dunaj (IV-Wien) je bila med kritiki poteze.

Avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr (NEOS) je izrazil prepričanje, da bo predlog zakona o prepovedi nošenja naglavnih rut za dekleta do osmega razreda ustavno skladen. Pripombe, podane med postopkom ocenjevanja, bodo vključene v zakon. Končno odločitev bo sicer sprejelo Ustavno sodišče, vendar Wiederkehr meni, da so razmere zdaj drugačne kot pred leti.

Zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je z 1. januarjem 2026 imenovala svojega dosedanjega vodjo kabineta Arada Benköja za posebnega odposlanca za Bližnji vzhod. Ministrstvo je v sporočilu poudarilo, da je Bližnji vzhod že od nekdaj v središču avstrijske zunanje politike, z imenovanjem pa želi Avstrija prispevati k stabilizaciji razmer v regiji.