Srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović in madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Péter Szijjártó sta se v Beogradu sestala na ključnih pogovorih o energetski prihodnosti regije. Glavna tema srečanja je bila sklenitev morebitnega meddržavnega sporazuma, ki bi vključeval madžarski vstop v lastniško strukturo Naftne industrije Srbije (NIS), kjer ima trenutno večinski delež ruski Gazprom Neft. Sodelovanje med državama se v luči geopolitičnih sprememb in evropskih sankcij proti ruskim energetskim podjetjem močno poglablja. Pogovori so se osredotočili na zagotavljanje dolgoročne energetske varnosti in diverzifikacijo dobavnih poti, pri čemer Madžarska vidi priložnost za razširitev svojega vpliva na balkanskem energetskem trgu preko podjetja MOL. Poleg vprašanja lastništva NIS sta ministra razpravljala tudi o širših infrastrukturnih projektih, vključno s plinovodnimi povezavami in skupnimi investicijami v obnovljive vire energije. Dogovor bi lahko korenito spremenil energetsko pokrajino v Jugovzhodni Evropi in zmanjšal neposredno odvisnost Srbije od ruskega kapitala, hkrati pa okrepil strateško zavezništvo med Beogradom in Budimpešto.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z najvišjim vodstvom madžarske energetske skupine MOL, s katerim je razpravljal o možnosti nakupa Naftne industrije Srbije (NIS). Po navedbah srbskih medijev so pogovori zajemali vse vidike morebitnega sodelovanja, pri čemer je bila ključna tema reševanje zapletov z ameriškim Uradom za nadzor tujega premoženja (OFAC). Ta institucija nadzoruje izvajanje sankcij, kar neposredno vpliva na poslovanje podjetij, povezanih z ruskim kapitalom. Srečanje poudarja strateško prizadevanje Srbije za stabilizacijo energetskega sektorja in iskanje rešitev za lastniško strukturo NIS, kjer ima trenutno večinski delež ruski Gazprom Neft. Zaradi mednarodnih sankcij proti Rusiji se Srbija spopada z operativnimi težavami pri uvozu in predelavi nafte, zato bi vstop madžarskega partnerja lahko pomenil nujen umik izpod ruskega vpliva. Strani sta poudarili tudi pomen podpisa novega meddržavnega sporazuma med Srbijo in Madžarsko, ki bi formaliziral tesnejše energetsko zavezništvo. Dogovarjanja med Beogradom in Budimpešto odražajo širši geopolitični trend zbliževanja obeh držav, ki pod vodstvom Vučića in Viktorja Orbána krepita sodelovanje na področju infrastrukture in energetike. Čeprav podrobnosti o morebitni kupnini ali deležu niso bile razkrite, je nujnost reševanja težav z licenco OFAC nakazala, da so pritiski Zahoda na srbsko energetsko neodvisnost od Rusije vse močnejši. Prihodnji koraki bodo odvisni od uskladitve s pravnimi zahtevami Združenih držav Amerike in pripravljenosti Rusije na izstop iz lastništva.

Kancelarija za nadzor tujih sredstev Združenih držav Amerike (OFAC) je podaljšala operativno licenco srbski naftni družbi NIS, kar je po ocenah ekonomistov omogočilo stabilizacijo poslovanja podjetja. Podaljšanje licence, ki velja do 23. januarja, je bilo ključno za ponovno vzpostavitev dobavne verige surove nafte, saj je podjetje pred tem imelo težave zaradi mednarodnih sankcij in omejitev pri poslovanju s tujimi partnerji. Profesor na Ekonomski fakulteti v Beogradu Velimir Lukić je izpostavil, da je odločitev ameriških oblasti prišla v kritičnem trenutku za srbski energetski sektor. Stabilizacija poslovanja NIS-a ne pomeni le nemotene oskrbe srbskega trga z derivati, temveč tudi zmanjšanje negotovosti v širši regiji. Lukić je opozoril, da podjetje v tako kratkem obdobju treh tednov sicer ne more popolnoma povrniti prejšnjega stanja poslovanja, vendar pa so ti ukrepi nujni za ohranitev operativne sposobnosti. Podaljšanje licence je omogočilo tudi nemoteno plačevanje obveznosti do tujih dobaviteljev in finančnih institucij, kar je bilo v preteklih mesecih oteženo. Srbski energetski sektor ostaja pod drobnogledom zaradi lastniške strukture podjetja NIS, kjer ima večinski delež ruski Gazprom Neft. Kljub temu so ameriški regulatorji prepoznali potrebo po prehodnem obdobju, ki preprečuje popolno energetsko blokado države. Ta poteza je interpretirana kot pragmatičen korak za preprečevanje širše gospodarske škode v Srbiji in sosednjih državah, ki so odvisne od srbske energetske infrastrukture.

Družba Naftna industrija Srbije (NIS) je ugovorila uvoz prvih količin surove nafte prek Jadranskega naftovoda (Janaf), kar bo omogočilo ponovni zagon proizvodnje v rafineriji Pančevo. Prve pošiljke nafte pričakujejo že v prihodnjem tednu, družba pa namerava v kratkem uvoziti še dodatne količine surovin. S tem se končuje zastoj v proizvodnji, ki je trajal od decembra lani, ko so bila postrojenja v Pančevu ustavljena zaradi pomanjkanja surovin. Prekinitev dobave in proizvodnje je bila neposredna posledica sankcij, ki jih je Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike uvedlo proti družbi NIS. Kljub sankcijam je Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) izdal posebno licenco, ki velja do 31. decembra 2025, podjetju pa do 23. januarja tekočega leta omogoča izvajanje ključnih operativnih dejavnosti. Te vključujejo uvoz surove nafte, predelavo in transakcije, nujne za varnost oskrbe in tehnično vzdrževanje sistema. Dogovor z Janafom predstavlja pomemben preobrat v oskrbi Srbije z energenti, saj je bil srbski energetski sektor močno omejen zaradi mednarodnih ukrepov glede ruskega lastniškega deleža v podjetju NIS. Nova licenca OFAC-a vključuje tudi podaljšanje roka za pogajanja o prodaji ruskega deleža do konca marca, kar naj bi dolgoročno stabiliziralo lastniško strukturo in poslovanje podjetja brez stalnih groženj s sankcijami.

Srbski predsednik vlade Đuro Macut je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Urada za nadzor tujega premoženja pri finančnem ministrstvu Združenih držav Amerike (OFAC), ki je podaljšal licenco za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) do 23. januarja. Macut je poudaril, da je ta poteza rezultat intenzivnih diplomatskih dejavnosti in pogovorov, ki jih je vodila Srbija. Po njegovih besedah gre za potrditev uspešne zunanje politike države, ki neposredno vpliva na stabilnost energetskega sektorja. Novico je premier označil za spodbudno, zlasti v luči podatka, da v Srbijo že 84 dni ni vstopila surova nafta, kar povečuje pomen nemotenega delovanja nacionalnega naftnega podjetja. Odločitev ameriških oblasti omogoča nadaljnje poslovanje podjetja kljub siceršnjim omejitvam in sankcijam, ki vplivajo na regionalni energetski trg. Srbska vlada verjame, da bo to podaljšanje zagotovilo potrebno varnost pri oskrbi z energenti v prihodnjih mesecih.

Ameriški urad za nadzor tujih sredstev (OFAC) je sprejel odločitev o podaljšanju licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS), ki bo po novem veljala do 23. januarja. Srbski finančni minister Siniša Mali je poudaril, da so te novice neposreden rezultat intenzivnih diplomatskih prizadevanj in pogovorov predsednika države Aleksandra Vučića z uradniki v Washingtonu. Odločitev ameriških oblasti je ključna za stabilnost srbskega energetskega sektorja, saj omogoča nemoteno poslovanje podjetja v obdobju mednarodnih sankcij. Podaljšanje licence predstavlja pomemben diplomatski uspeh za srbsko vlado, ki si prizadeva za zagotavljanje energetske varnosti v kompleksnih geopolitičnih razmerah. Po navedbah ministra Malija in premierja Miloša Vučevića ta poteza potrjuje strateško težo dialoga z ameriškimi institucijami. Srbski uradniki so izpostavili, da bi prekinitev licence lahko povzročila resne motnje na trgu naftnih derivatov, zato je odločitev OFAC-a sprejeta z velikim olajšanjem.

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

Ameriško finančno ministrstvo je napovedalo sankcije proti štirim podjetjem, ki so vpletena v prevoz venezuelske nafte. Ukrep naj bi povečal pritisk na vlado Nicolása Madura. Donald Trump je tudi napovedal blokado tankerjev, ki plujejo v in iz Venezuele, ZDA pa so okrepile vojaške operacije.

Rafinerija nafte v Pančevu je ponovno začela obratovati, potem ko je družba Naftna industrija Srbije (NIS) prejela potrebno dovoljenje Urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem finančnem ministrstvu. Novico o pridobitvi licence, ki velja do 23. januarja, je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović. Prekinitev dela je bila posledica usklajevanja s sankcijami, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti ruskim pravnim osebam, saj je NIS v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Ponoven zagon rafinerije je ključnega pomena za stabilno oskrbo srbskega trga z naftnimi derivati, saj gre za edini tovrstni objekt v državi. Pridobitev licence OFAC omogoča nemoteno finančno poslovanje in nabavo opreme, kljub lastniški strukturi podjetja. Srbska vlada se je v zadnjem obdobju aktivno pogajala z ameriškimi organi, da bi zagotovila izjemo za NIS in preprečila morebitno energetsko krizo v regiji.

Ameriška Kancelarija za nadzor tujega premoženja (OFAC) je podaljšala licenco hrvaškemu naftovodnemu operaterju JANAF za nadaljevanje transporta nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 23. januarja 2026.

Predsednik Vučić je opravil pomembne pogovore z ameriško administracijo, vključno z OFAC in State Departmentom, ter z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom glede Naftne industrije Srbije (NIS). Po poročanju srbskih medijev se obetajo dobre novice za Srbijo v naslednjih 24 urah, povezane z reševanjem težav NIS.

Urad za nadzor tujih sredstev pri ameriškem finančnem ministrstvu (OFAC) je v torek uvedel nove sankcije proti desetim posameznikom in pravnim osebam iz Irana in Venezuele. Ukrep je neposreden odziv na njihovo vpletenost v mednarodno trgovino z brezpilotnimi letalniki med omenjenima državama. Na seznamu sankcioniranih se je znašlo pet iranskih državljanov, en državljan Venezuele ter več podjetij, vključno z venezuelsko družbo, ki je po navedbah ameriških oblasti ključno prispevala k prenosu vojaške tehnologije. ZDA s temi ukrepi krepijo pritisk na Teheran in Caracas, saj želijo omejiti širjenje iranske tehnologije brezpilotnih letalnikov v latinskoameriški regiji. Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja vseh vpletenih subjektov v jurisdikciji ZDA ter prepoved poslovanja ameriških državljanov in podjetij z njimi. Ta poteza sledi širšim prizadevanjem Washingtona za preprečevanje vojaškega sodelovanja med državami, ki so pod mednarodnim pritiskom.

Ameriško ministrstvo za finance je s seznama sankcioniranih oseb umaknilo Aleksandro Buriko, nekdanjo namestnico predsednika uprave ruske državne banke Sberbank. Odločitev, ki jo je potrdil Urad za nadzor tujih sredstev (OFAC), pomeni konec omejitev, ki so bile za Buriko uvedene leta 2022 v okviru širših ukrepov proti ruskemu finančnemu sektorju po invaziji na Ukrajino. Buriko je bila med člani upravnega odbora Sberbank, ki so institucijo zapustili kmalu po začetku vojaške agresije maja 2022. Čeprav ameriške oblasti niso podale uradne utemeljitve za umik sankcij, gre za redko potezo v času, ko Washington sicer stopnjuje pritisk na rusko naftno in bančno infrastrukturo. S tem korakom so bili odmrznjeni njeni morebitni premoženjski deleži v ZDA, hkrati pa so znova dovoljeni komercialni stiki z ameriškimi državljani in podjetji. Dogodek se odvija v širšem kontekstu diplomatskih in gospodarskih prilagajanj, kjer se določene izjeme pri sankcijah pojavljajo tudi pri energetskih podjetjih, kot je Lukoil.

Podpredsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dušan Nikezić je ministrico Dubravko Đedović Handanović pozval, naj pojasni, zakaj Srbija ne sodeluje v pogovorih o prodaji NIS-a in poudaril, da ministrica ni tiskovna predstavnica Gazproma in MOL-a.

Ameriška Kancelarija za kontrolo tuje lastnine (OFAC) je izdala novo licenco Naftni industriji Srbije (NIS), s katero se rok za pogajanja o prodaji ruskega deleža podaljšuje do 24. marca 2026, poroča Tanjug.

Venezuela je ostro obsodila ameriški zaseg še enega tankerja z nafto ob svojih obalah in ga označila za dejanje piratstva ter del pritiska ZDA za zamenjavo režima v državi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo zaseg tankerja, ki je nedavno odplul iz Venezuele. To je že drugi takšen primer v tem mesecu.

ZDA so iz seznama protiruskih sankcij umaknile sedem pravnih in dve fizični osebi, poroča uprava za nadzor nad tujimi sredstvi (OFAC) ameriškega finančnega ministrstva.

Francosko ministrstvo za notranje zadeve je priznalo, da je bilo tarča hekerskega napada. Minister je potrdil, da je "napadalec" vdrl v več datotek, vendar zanika resnejše kompromitacije. Hekerji pa trdijo, da so ukradli zelo občutljive informacije in grozijo, da jih bodo prodali ali razkrili.

Generalni direktor Naftne industrije Srbije (NIS) Kiril Tjurdenjev je zaposlenim sporočil, da še vedno obstaja možnost, da podjetje pridobi licenco za nemoteno delovanje od Urada za nadzor premoženja v tujini (OFAC). Napovedal je tudi pogovore o spremembi lastniške strukture podjetja. Rok za spremembo lastništva je 13. februar 2026.

Združene države Amerike so podaljšale dovoljenje za določene mednarodne operacije ruskega podjetja Lukoil do 29. aprila 2026.

Ruska družba Gaspromnjeft je sporočila, da se Naftna industrija Srbije (NIS) prilagaja ameriškim sankcijam, ki so stopile v veljavo 9. oktobra. Poslovanje se prilagaja, vendar prodaja goriva poteka nemoteno, vse korporativne kartice pa so funkcionalne.

Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je izjavila, da srbsko podjetje NIS še vedno čaka na odločitev ameriškega OFAC (Urad za nadzor tujega premoženja) glede odobritve licence za delo. Po trenutnih informacijah naj odločitev ne bi bila pozitivna. Ministrica je zagotovila, da je naftnih derivatov dovolj.

Jadranski naftovod (Janaf) je izrazil prepričanje, da bo Naftna industrija Srbije (NIS) prejela licenco za nadaljevanje poslovanja od Urada za nadzor tujega premoženja Ministrstva za finance ZDA (OFAC). Neuradno naj bi State Department že izdal pozitivno mnenje. Istokrs.com poroča, da bo OFAC licenco podaljšal še danes.

Udruženje banaka Srbije je sporočilo, da bodo poslovne banke v Srbiji, v sodelovanju z Narodno banko Srbije, ustavile promet z Naftno industrijo Srbije (NIS), če podjetje ne bo pridobilo licence ZDA za poslovanje do predvidenega roka. Cilj te poteze je zagotoviti nemoteno poslovanje za državljane in gospodarstvo.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da rafinerija NIS še ni ugasnjena, vendar deluje v režimu tople cirkulacije. Opozoril je, da ima rafinerija še štiri dni časa do popolne zaustavitve, če ameriška vlada ne odobri operativne licence. Pozval je OFAC in ameriško vlado, da odobrita licenco.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da je pri Kancelariji za nadzor nad tujo premoženjem (OFAC) ameriškega Ministrstva za finance vložila nov zahtevek za izdajo posebne licence. S tem želijo zagotoviti nemoteno poslovanje med pogovori o spremembi lastniške strukture.

Na seji vlade je Aleksandar Vučić predstavil najnovejše informacije o sankcijah proti NIS-u. Seja je bila posvečena Naftni industriji Srbije in odgovoru ameriškega OFAC na zahtevo NIS-a za izjemo od sankcij. Vučić je ponovil, da mora biti rešitev sprejeta v naslednjih sedmih dneh, in poudaril, da naftna industrija in rafinerija morata delovati. Kljub temu ne podpira nacionalizacije, vendar poziva k preučitvi vseh možnosti. Ruska agencija TASS je poročala, da je Vučić potrdil pripravljenost za nadaljevanje stikov z Rusijo.

ZDA niso odobrile podaljšanja licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) in zahtevajo popoln izstop Rusije iz lastništva. Ministrica Dubravka Đedović Handanović je dejala, da niso dobili niti enega dneva za nadaljevanje poslovanja NIS-a, vendar so odobrili pogovore o lastništvu, ki veljajo do 13. februarja. Dušan Nikezić (SSP) je kritiziral vlado zaradi pasivnosti pri reševanju problema.

Mehiško ministrstvo za finance je blokiralo delovanje 13 igralnic, kjer so odkrili več milijonske gotovinske transakcije, mednarodne denarne tokove in uporabo nenadzorovanih digitalnih platform. Preiskavo so vodile različne institucije.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da bo Srbija sprejela vse zahteve ameriške Kancelarije za nadzor premoženja tujcev (OFAC) glede Naftne industrije Srbije (NIS). Poudaril je, da čas za ukrepanje izteka in zagotovil, da bo Srbija zaščitila svoje interese v zvezi s tem podjetjem. Vučić je tudi dejal, da se Rusi že pogovarjajo o spremembi lastništva NIS.

Ruski lastniki Naftne industrije Srbije (NIS) so izrazili pripravljenost prepustiti nadzor nad podjetjem tretji strani, je sporočila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Džedović Handanović. Ruska stran je o tem obvestila Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) ameriškega finančnega ministrstva in zaprosila za podaljšanje licence za delovanje na podlagi pogajanj s tretjo stranjo.

Donald Trump se je v Beli hiši srečal z Ahmedom aš-Šarao, voditeljem sirskega prehodnega obdobja, za katerega so ZDA nekoč ponujale nagrado deset milijonov dolarjev. Aš-Šaraa naj bi v Belo hišo vstopil skozi stranski vhod. Poleg tega so ZDA odpravile sankcije za dobavo večine civilnega blaga in tehnologij v Sirijo, vključno s programsko opremo.

Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je sporočila, da so ruski lastniki Naftne industrije Srbije (NIS) poslali zahtevo ameriškemu OFAC-u za podaljšanje licence za delo. Zahteva temelji na pogovorih s tretjo stranjo o prepustitvi nadzora nad podjetjem.

Združene države Amerike so uradno umaknile sankcije beloruski letalski družbi Belavia in enemu od letal, povezanih z Aleksandrom Lukašenkom. Informacija izhaja iz sporočila Urada za nadzor nad premoženjem v tujini (OFAC) ameriškega finančnega ministrstva.

Euroclear je začel odmrznitev ruskega premoženja brez ameriške licence, z dovoljenjem belgijskega Ministrstva za finance. Ruski investitorji lahko zdaj odmrnejo del premoženja v depozitarjih EU, če transakcije niso povezane z ameriškimi osebami.

Novi članki poročajo, da bi lahko Ukrajina izgubila finančno podporo IMF, če Evropska unija ne bo dosegla dogovora o posojilu v višini 140 milijard evrov, zavarovanem z zamrznjenim ruskim premoženjem. Belgija naj bi nasprotovala rešitvi, kar bi lahko povzročilo prekinitev pomoči.

Evropska komisija se ne želi lotiti tvegane zaplembe ruskih suverenih sredstev, kar bo države članice EU prisililo k najemanju novih posojil za financiranje Kijeva. Po poročanju Euronews bi lahko finančne potrebe Ukrajine med letoma 2026 in 2027 dosegle 60 milijard evrov, kar bo močno obremenilo proračune evropskih držav.

Rusija je prepovedala vstop številnim predstavnikom evropskih institucij in držav članic Evropske unije kot odgovor na sprejetje 19. paketa sankcij proti Rusiji. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je bil seznam oseb, ki jim je vstop prepovedan, precej razširjen, ker so te osebe vpletene v protirusko politiko Bruslja.

Ruski naftni gigant Lukoil je sprejel ponudbo družbe Gunvor Group za nakup svojega premoženja v tujini. Prodaja je posledica sankcij, ki so jih uvedle ZDA. Posel mora odobriti ameriški Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) in drugi regulatorji. Lukoil se je zavezal, da se ne bo pogajal z drugimi potencialnimi kupci.

Urad za nadzor premoženja tujcev ameriškega ministrstva za finance (OFAC) je umaknil sankcije Miloradu Dodiku, Željki Cvijanović in številnim njunim sodelavcem ter podjetjem iz Republike Srbske. Nebojša Vukanović se je po ukinitvi sankcij vprašal, kaj bo Dodik izdal, sam Dodik pa se je zahvalil Trumpu.

ZDA so zaradi zavračanja Rusije, da bi ustavila vojno v Ukrajini, uvedle sankcije proti ruskima naftnima velikanoma Rosneft in Lukoil. Trump je poudaril, da pogovori s Putinom ne vodijo nikamor in izrazil upanje, da bo Putin postal razumen po uvedbi sankcij. Napovedal je tudi, da bo za posredovanje prosil kitajskega predsednika Xi Jinpinga.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da so Združene države Amerike, ki so uvedle sankcije proti NIS-u zaradi ruskega lastništva, poslale opozorilo Narodni banki Srbije (NBS) glede uporabe kartice DinaCard za plačevanje na bencinskih servisih NIS.

Ameriško ministrstvo za finance je odpravilo sankcije štirim sodelavcem Milorada Dodika iz Republike Srbske, ki so bili prej sankcionirani zaradi vpletenosti v organizacijo praznovanja 9. januarja. Urad za nadzor nad tujo lastnino (OFAC) je umaknil te posameznike s seznama sankcioniranih.

Urad za nadzor nad tujo lastnino (OFAC) ameriškega ministrstva za finance je izdal začasno licenco, ki dovoljuje omejene transakcije z Danijelom Dragičevićem, vodjo kabineta Milorada Dodika, ki je bil januarja uvrščen na ameriško črno listo. Časnik New York Times poroča, da je State Department začasno ukinil sankcije, uvedene proti Dragičeviću. Ublažitev sankcij omogoča "tehnično sodelovanje v okviru procesa stabilizacije zahodnega Balkana".

Predsednik Vučić je dejal, da so sankcije NIS-u slaba novica za Srbijo in napovedal nadaljevanje pogovorov z ZDA ter pričakuje odzive Moskve. Opozoril je, da bodo sankcije prizadele vse državljane. Beograd se mora odločiti, ali bo sprejel ekonomsko škodo ali pa razjezil Rusijo.

Jadranski naftovod (Janaf) je sporočil, da je prejel podaljšanje licence za transport nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 15. oktobra. Kljub temu v NIS še niso prejeli uradnega obvestila ameriškega Ministrstva za finance (OFAC) glede morebitnega novega odloga sankcij. Ni znano, ali je NIS prejel podaljšanje izjeme od sankcij, ki naj bi začele veljati.

Hrvaški Janaf je pridobil licenco, ki mu omogoča nadaljevanje izvajanja pogodbe o transportu surove nafte s srbsko Naftno industrijo Srbije (NIS) do 8. oktobra letos. S tem Janaf nadaljuje s transportom nafte za NIS v skladu z obstoječo pogodbo.

Estonija je uvedla sankcije predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, zaradi spodkopavanja suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter spodbujanja separatizma. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v državo za osebe, za katere obstajajo dokazi o vpletenosti v dejavnosti, ki kršijo mednarodno pravo. Sankcije so uvedli tudi proruski političarki iz Moldavije, Irini Vlah.

Iranski zunanji minister Abas Arakči je opravil telefonski pogovor s svojimi francoskimi, britanskimi in nemškimi kolegi ter vodjo zunanje politike EU Kajo Kal o jedrskih pogajanjih pred iztekom roka za sankcije.

Na zadnji seji Odbora direktorjev Naftne industrije Srbije (NIS) je bil za novega predsednika izvoljen Aleksej Urusov, za prvega potpredsednika pa Dragutin Matanović. Imenovanje potpredsednika je novost, ki je sledila izpolnjevanju zahtev OFAC in ga je potrdila Vlada Srbije.