Združene države Amerike so v zadnjih mesecih drastično povečale svojo vojaško prisotnost v Karibskem morju, kjer so v okviru operacije 'Južno kopje' (Joint Task Force Southern Spear) namestile udarno skupino z letalonosilko USS Gerald R. Ford in več kot 4500 marinci. Po poročanju televizije CNN in tiskovne agencije Reuters so ameriške sile v tem obdobju izvedle napade na najmanj 36 plovil, ki so bila osumljena tihotapljenja prepovedanih drog. V teh operacijah je bilo ubitih 115 ljudi, nazadnje pa je ameriška obalna straža ustavila 65-urno iskanje preživelih po napadih v Tihem oceanu, kjer je bilo 31. decembra ubitih pet oseb. Operacija, ki jo Pentagon uradno utemeljuje z bojem proti narkotrafiki, vključuje tudi namestitev rušilcev razreda Arleigh Burke, amfibijsko-desantne skupine Iwo Jima ter ponovno aktivacijo letalske baze Roosevelt Roads v Portoriku, kjer so nameščena lovska letala F-35 in brezpilotni letalniki MQ-9 Reaper. Do okrepitve sil prihaja v času zaostrenih odnosov z Venezuelo, saj je vlada predsednika Nicolása Madura Washington obtožila 'resne vojaške agresije' po nedavnih bombardiranjih, ki so se zgodila v bližini njihovih voda.

Ameriška obalna straža je sporočila, da je prekinila iskanje ljudi, ki so bili v vodi po ameriških napadih na domnevne tihotapske čolne v vzhodnem Tihem oceanu. Iskanje je bilo ustavljeno nekaj dni po tem, ko je ameriška vojska sporočila, da je izvedla napade.

Ameriška obalna straža je v petek nadaljevala obsežno iskalno akcijo v vzhodnem Tihem oceanu, kjer iščejo osebe, ki so skočile z domnevnih tihotapskih plovil med napadi ameriške vojske. Vojaške operacije, ki so se odvile v začetku tedna, so bile usmerjene proti čolnom, ki naj bi se uporabljali za transport prepovedanih drog. Čeprav iskanje poteka že več dni, so možnosti za preživetje pogrešanih oseb po navedbah uradnih organov vse manjše. Iskalna akcija se je začela v torek popoldne, ko je vojska obalno stražo obvestila o preživelih v vodi. Trenutni incident je del širše in okrepljene kampanje administracije predsednika Donalda Trumpa proti mednarodnim mamilarskim kartelom v regiji. Do zdaj so potrdili več smrtnih žrtev, število pogrešanih pa ostaja neznano, saj so nekateri posamezniki skočili v morje med samimi napadi na plovila v gibanju.

Ameriška obalna straža je v četrtek ustavila iskalno akcijo za 77-letno potnico, ki je padla z ladje za križarjenje Nieuw Statendam, ko je ta plula severno od obale Kube. Nesreča se je zgodila na prvi dan novega leta, ko je ženska iz neznanega razloga padla v morje. Reševalne ekipe so se osem ur trudile najti pogrešano osebo, vendar njihova prizadevanja niso obrodila sadov, zato so operacijo iskanja in reševanja prekinili. Ladja Nieuw Statendam, ki je v lasti podjetja Holland America Line, je plula v karibskem morju, ko se je zgodil incident. Podrobnosti o tem, kako je potnica padla čez krov, ostajajo nejasne, družba pa v skladu s protokoli sodeluje z oblastmi pri preiskavi dogodka. Družini pogrešane so zagotovili podporo, medtem ko obalna straža ocenjuje, da glede na okoliščine in pretečen čas ni več možnosti za uspešno rešitev.

The New York Times je poročal, da je Rusija poslala diplomatsko noto ZDA, v kateri zahteva, da prenehajo zasledovati tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Ameriške oblasti naj bi tanker poskušale ustaviti zaradi blokade dobave venezuelske nafte.

Ameriška obalna straža je v četrtek sprožila obsežno iskalno akcijo za 77-letno potnico, ki je padla čez krov ladje Nieuw Statendam v lasti družbe Holland America. Incident se je zgodil v četrtek, ko je bila ladja približno 40 milj severovzhodno od mesta Sabana na Kubi. Ladja, ki je svojo pot začela na Floridi, je bila sredi križarjenja, ko so poročali o pogrešani osebi. Reševalne ekipe so se nemudoma odzvale in začele preiskovati morske predele med Florido in Kubo, vendar podrobnosti o okoliščinah padca za zdaj ostajajo neznane. Družba Holland America je potrdila, da tesno sodeluje z oblastmi pri iskanju in zagotavljanju pomoči družini pogrešane potnice. Dogodek znova odpira vprašanja o varnostnih protokolih na velikih potniških ladjah, saj gre za še enega v vrsti incidentov s padci čez krov v zadnjem letu.

Rusija je uradno zaprosila Združene države Amerike, naj prenehajo s preganjanjem naftnega tankerja, ki je bil namenjen v Venezuelo in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu, kot poroča The New York Times.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike, naj nemudoma prekinejo operacijo pregona naftnega tankerja, ki je plul proti Venezueli. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na dva vira, seznanjena z razmerami, ameriška obalna straža že dva tedna v Atlantskem oceanu zasleduje omenjeno plovilo. Diplomatska napetost se je stopnjevala po tem, ko so ameriške oblasti poskušale prestreči tovor, namenjen venezuelskemu režimu, ki je podvržen mednarodnim sankcijam. Ruska stran trdi, da so dejanja ameriške obalne straže v mednarodnih vodah nesprejemljiva in predstavljajo kršitev pomorskega prava. Ladja trenutno izvaja manevre, s katerimi se poskuša izogniti prestrezanju, medtem ko ameriške sile vztrajajo pri nadzoru poti tankerja. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli in izvoza energentov iz držav, ki so pod ameriškimi embargi. Pošiljka nafte je ključnega pomena za Venezuelo, ki se spopada s hudo gospodarsko krizo in pomanjkanjem goriva, kljub lastnim zalogam surove nafte.

Ameriška obalna straža je v sredo izvedla obsežno iskalno akcijo za morebitnimi preživelimi po vojaškem napadu na konvoj treh plovil v vzhodnem Tihem oceanu. Operacija je bila del okrepljene kampanje administracije predsednika Donalda Trumpa proti mednarodnemu trgovanju z drogami, pri čemer so ameriške sile napadle plovila, za katera so sumile, da prevažajo prepovedane substance. Napad se je zgodil v mednarodnih vodah, kjer ameriško južno poveljstvo redno izvaja nadzorne in prestrezne misije. Ameriški uradniki so potrdili, da je vojska uporabila silo proti konvoju, vendar podrobnosti o natančnem številu žrtev ali usodi vseh oseb na krovu sprva niso bile znane. Ta zadnji incident predstavlja nadaljevanje agresivne politike Združenih držav Amerike pri uporabi vojaških sredstev za preprečevanje dejavnosti narkokartelov na odprtem morju. Iskalne akcije v takšnih primerih so standardni postopek, čeprav so možnosti za preživetje po neposrednem vojaškem udaru na morju pogosto majhne. Operacija poudarja stopnjevanje napetosti in uporabo smrtonosne sile v okviru ameriške protinarkotične strategije.

Južno poveljstvo vojske Združenih držav Amerike je v mednarodnih vodah Tihega oceana izvedlo niz zračnih napadov na plovila, ki so bila osumljena tihotapljenja mamil. Po uradnih podatkih ameriških oblasti je bilo v zadnjih operacijah ubitih skupno osem domnevnih tihotapcev, ki jih vojska označuje za narko-teroriste. Prvi napad na tri plovila, ki so plula v formaciji, je zahteval tri smrtne žrtve na vodilnem čolnu, medtem ko so preostali člani posadk skočili v morje, preden sta bili potopljeni še drugi dve plovili. Kasneje je ameriška vojska izvedla dodatne napade na še dve plovili, pri čemer je bilo ubitih pet ljudi. Ameriška obalna straža je v Tihem oceanu sprožila iskalno akcijo za morebitnimi preživelimi, medtem ko se operacije izvajajo pod okriljem strategije administracije predsednika Donalda Trumpa. Od septembra lani so ZDA izvedle več kot 30 podobnih napadov v Karibskem morju in Tihem oceanu, v katerih je bilo ubitih najmanj 110 ljudi. Cilj teh vojaških posegov je prekinitev dobavnih poti narko-kartelov, ki jih ameriške oblasti vse pogosteje obravnavajo kot neposredno varnostno grožnjo.

Ameriška vojska je v zadnji operaciji pred novim letom izvedla trideseti letalski napad na plovila v Latinski Ameriki, pri čemer so v napadu na tri sumljiva plovila umrle tri osebe. Južno poveljstvo ZDA (SOUTHCOM) je potrdilo, da so bile tarče vpletene v tihotapljenje prepovedanih drog, čeprav konkretnih dokazov za te trditve javnosti niso predložili. Incident se je končal s potopitvijo vseh treh plovil, preživeli člani posadke pa so pred uničenjem skočili v morje, nakar je bila sprožena iskalna akcija obalne straže. Operacija je del širše in vse agresivnejše zunanje politike administracije Donalda Trumpa, ki se močno osredotoča na zahodno poloblo in oživlja načela Monroejeve doktrine. Washington je v zadnjih mesecih drastično povečal vojaško prisotnost v regiji, vključno z namestitvijo letalonosilke Gerald Ford in izvajanjem urjenja za boj v džungli. Takšni posegi, ki vključujejo tudi grožnje s carinami in političnim vmešavanjem v države, kot sta Mehika in Venezuela, povzročajo vse večje napetosti v mednarodni skupnosti in sprožajo vprašanja o zakonitosti vojaških akcij brez odobritve kongresa.

Južno poveljstvo ameriške vojske (US Southern Command) je v sredo sporočilo, da je izvedlo letalske napade na tri plovila v okviru operacije proti tihotapljenju mamil, pri čemer so umrli trije ljudje. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so ameriške sile ciljale plovila, ki so se v času napada domnevno nahajala v konvoju in medsebojno pretovarjala prepovedane substance. Incident se je odvil na znanih tihotapskih poteh, čeprav vojska natančne lokacije v Karibskem morju ali vzhodnem Tihem oceanu ni razkrila. Po navedbah vojaških virov so se posadke dveh plovil po prvem napadu rešile s skokom v morje, medtem ko so bili na prvem zadetem čolnu ubiti trije ljudje. Ameriška vojska je kasneje obvestila obalno stražo, da sproži iskanje morebitnih preživelih. Operacija se nadaljuje kljub naraščajočim kritikam ameriških zakonodajalcev in javnosti zaradi uporabe smrtonosne sile v tovrstnih misijah. Kritike so se okrepile predvsem po septembrskem incidentu, ko so ameriške sile napadle plovilo s preživelimi, kar je sprožilo vprašanja o zakonitosti in etičnosti tovrstnih posegov v mednarodnih vodah.

Zaradi Trumpove "topnjaške diplomacije" v Karibskem morju je prišlo do močnega padca venezuelske proizvodnje nafte. Predsednik Maduro je izjavil, da je njegova vlada pripravljena z ZDA razpravljati o sporazumu za preprečevanje trgovine z drogami in da je imel z Donaldom Trumpom en sam pogovor. Izrazil je pripravljenost sprejeti ameriške naložbe v venezuelski naftni sektor in sodelovati v boju proti...

Ameriška vojska je v novih napadih na domnevna tihotapska plovila ubila še osem ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev v ameriški kampanji proti trgovcem z mamili povečalo na najmanj enajst. V zadnjih dveh dneh je ameriška vojska napadla pet dodatnih plovil, od septembra pa najmanj 30 plovil v Karibskem morju in vzhodnem Pacifiku. Ameriška obalna straža je bila pozvana k iskanju morebitnih preživelih, poteza, ki sledi kritikam zaradi ravnanja s preživelimi v prejšnjih napadih.

Predsednik Venezuele Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Povedal je, da je imel "en sam pogovor" z Donaldom Trumpom. Hkrati pa naj bi Trumpova 'topnjaška diplomacija' v Karibih povzročila oster padec venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi bila namenjena prekinitvi venezuelskih tokov nafte v Azijo.

Posadka naftnega tankerja Bella 1, ki pluje pod panamsko zastavo, je v Karibskem morju izvedla nenavaden poskus pobega pred ameriškimi oblastmi. Po poročanju lokalnih virov so člani posadke na trup ladje naslikali rusko zastavo, s čimer so domnevno skušali pridobiti zaščito Moskve in se izogniti zajetju. Ameriška obalna straža je v nedeljo, 21. decembra, sprožila aktivno zasledovanje plovila, da bi ga prestregla. Ladja Bella 1 se je znašla na seznamu sankcioniranih subjektov ameriškega finančnega ministrstva zaradi domnevnih povezav z Iranom. Washington redno izvaja nadzor nad plovili, za katera sumi, da kršijo mednarodne sankcije ali so vključena v nezakonito trgovino z nafto v korist teheranskega režima. Incident v Karibih kaže na naraščajoče napetosti pri izvajanju pomorskih blokad in sankcij v regiji.

Rusija je ZDA poslala diplomatsko noto, v kateri zahteva prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki ga ameriške oblasti že dva tedna preganjajo zaradi prevoza venezuelske nafte. V posadki tankerja so tudi ruski in ukrajinski državljani.

Ameriška obalna straža nadaljuje z zasledovanjem naftnega tankerja Bella-1 v Atlantskem oceanu. Cilj operacije je zaplemba tankerja.

Varnostni svet ZN je bil priča besednemu spopadu med ZDA in Venezuelo, v katerem so ZDA branile svojo blokado Venezuele kot boj proti narkokartelom, medtem ko sta Rusija in Kitajska ZDA obtožili agresije. Evropa je opozorila pred morebitno eskalacijo konflikta.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile njegovo ime. Trump je dejal, da bodo te ladje del "Zlate flote" in bodo tehnološko napredne, močnejše od prejšnjih. Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali Trumpa zaradi domnevnega preoblikovanja javnih institucij v svojo podobo, medtem ko so drugi poudarjali pomen posodobitve ameriške mornarice. Trump je tudi pohvalil sodelovanje s korejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.

Senat Združenih držav Amerike je potrdil admirala Kevina Lundaya za novega poveljnika obalne straže, s čimer je končal obdobje negotovosti, ki so ga zaznamovale polemike glede politike obravnave simbolov sovraštva v tej veji oboroženih sil. Lunday, 39-letni veteran obalne straže, bo prevzel novo funkcijo po potrditvi v senatu.

Trumpova administracija je odredila prekinitev gradnje petih velikih vetrnih projektov ob vzhodni obali za najmanj 90 dni. Odredba je bila izdana v obliki pisem, poslanih graditeljem.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil poziv venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, naj odstopi s položaja, in dejal, da bi bilo to zanj "pametno". ZDA še naprej zaostrujejo pritisk na Venezuelo, medtem ko ministrica za domovinsko varnost ZDA Noem Madura označuje za sovražnika Združenih držav in poziva k zamenjavi oblasti.

Ameriška obalna straža je poskušala prestreči naftni tanker, povezan z Venezuelo, ki je plul pod panamsko zastavo in je bil osumljen prevoza iranske nafte. Sodišče v ZDA je izdalo nalog za zaseg tankerja Bella1, ki naj bi bil namenjen v Venezuelo, zaradi kršitve sankcij. Tanker Centuries, ki so ga ZDA zadržale ob obali Venezuele, je prevažal pošiljko venezuelske nafte, ki je pripadala kitajskemu trgovcu s surovinami. Tanker je ignoriral zahtevo po pregledu in nadaljeval pot, nakar se je začelo aktivno zasledovanje.

Poleg zasega tankerjev Bella 1 in Centuries, so ZDA zasegle še en tanker v bližini venezuelske obale. Venezuelski režim Nicolása Madura je to označil za mednarodno piratstvo. Medtem je Maduro prejel podporo s strani Irana, Kube in Kitajske. Maduro je napovedal napotitev vojaških, policijskih in civilnih sil na 284 lokacij "bojišč".

ZDA so pri obali Venezuele zasegle še en naftni tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in prevažal venezuelsko nafto proti Kitajski. Venezuela je dejanje označila za 'rop in ugrabitev' ter 'prisilno izginotje' posadke. Po poročanju New York Timesa tanker ni bil na seznamu sankcioniranih plovil in je v lasti kitajskega podjetja. Zaseg je bil izveden po ukazu Trumpa.

Mediji poročajo o novem poskusu ZDA, da bi prevzele nadzor nad tankerjem ob obali Venezuele. V člankih ni dodatnih informacij o identiteti tankerja ali razlogih za ameriško posredovanje.

ZDA so zasledovale še en tanker v bližini Venezuele, ki naj bi bil del 'nezakonitega izogibanja sankcijam' s strani Venezuele. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi plovilo plulo pod lažno zastavo. Dogajanje se odvija v času, ko administracija Donalda Trumpa očitno zaostruje ukrepe proti plovilom, povezanim z venezuelsko vlado.

Venezuela je ostro obsodila ameriški zaseg še enega tankerja z nafto ob svojih obalah in ga označila za dejanje piratstva ter del pritiska ZDA za zamenjavo režima v državi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo zaseg tankerja, ki je nedavno odplul iz Venezuele. To je že drugi takšen primer v tem mesecu.

Ameriška obalna straža je s podporo obrambnega ministrstva zasegla še en naftni tanker, ki je bil nazadnje zasidran v Venezueli. Sekretarka za domovinsko varnost, Kristi Noem, je potrdila, da bodo Združene države nadaljevale z zasledovanjem nezakonitega premikanja sankcionirane nafte.

Ameriške sile so prestregle še en naftni tanker v bližini obale Venezuele, s čimer so zaostrile pomorski pritisk Washingtona na režim Nicolasa Madura. Plovilo, ki so ga zasegle, je komercialno plovilo, na katero so se ameriške sile vkrcalo v zgodnjih jutranjih urah. Zaseg se je zgodil nekaj dni po tem, ko je predsednik Donald Trump napovedal popolno blokado vseh naftnih tankerjev pod ameriškimi sankcijami, ki vplujejo v Venezuelo.

Brazilski predsednik Lula da Silva je izrazil upanje, da bo obsežen sporazum o prosti trgovini med južnoameriškim blokom Mercosur in Evropsko unijo podpisan januarja. Predsednik Paragvaja, Santiago Peña, je izrazil razočaranje zaradi nepodpisa sporazuma med Mercosurjem in EU. Lula je zagotovil, da Francija sama ne more blokirati sporazuma. Argentinski predsednik Milei se je udeležil vrha Mercosurja, vendar sporazum z Evropsko unijo ni bil podpisan.

ZDA so uvedle embargo proti Venezueli in grozijo z napadi na tankerje, ki bi zapuščali državo, s ciljem gospodarsko zadušiti državo in izzvati spremembo režima. Donald Trump ni izključil možnosti vojne z Venezuelo in napovedal nadaljnje ukrepe proti tankerjem. ZDA že od prihoda Huga Cháveza na oblast leta 1998 poskušajo strmoglaviti Bolivarsko revolucijo.

ZDA so v Karibskem morju zasegle še en tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in prevažal nafto na Kitajsko. Po poročanju New York Timesa tanker ni bil na seznamu sankcioniranih plovil. Venezuela je dejanje označila za 'krajo in ugrabitev' ter poročala o 'prisilnem izginotju' posadke. Ameriška obalna straža naj bi zasledovala še en venezuelski tanker.

Ameriška obalna straža je drugič obrnila svojo politiko glede izpostavljanja simbolov sovraštva, kot so svastike in vislice, zaradi ogorčenja javnosti. Sprva so te simbole opredelili kot "potencialno razdiralne" namesto kot očitne simbole rasističnih ideologij, kar je povzročilo kritike. Sekretarka za domovinsko varnost, Kristi Noem, je zanikala, da bi obalna straža omilila omejitve glede teh simbolov. Senatni demokrati so začasno ustavili napredovanje admirala Jamesa Lundayja, ključne figure v obalni straži, zaradi spornih sprememb politike.

Ameriška obalna straža je umaknila omembe svastik in vislic kot 'potencialno sporne' iz svoje politike. Ameriška senatorka je zaradi tega umaknila zadržek glede imenovanja za vodstvo službe.

Po terorističnem napadu v Bondi, v katerem je bila ubita tudi desetletna deklica, so se v Sydneyju zbrali žalujoči na pogrebu. Avstralski premier Anthony Albanese je napovedal dodatne ukrepe za boj proti sovražnemu govoru, vključno z ustanovitvijo 12-mesečne delovne skupine za boj proti antisemitizmu.

ZDA so napovedale nadaljnje zasege naftnih tankerjev blizu Venezuele, kar naj bi bila nova faza pritiska Trumpove administracije. Ruski predsednik Vladimir Putin je venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru ponudil podporo, potem ko so ZDA zasegle naftni tanker. Maduro je ZDA obtožil kraje venezuelske nafte. ZDA so prav tako uvedle sankcije proti nečakom venezuelskega voditelja.

Ameriške vojaške sile so prestregle in zasegle tanker Skipper ob venezuelskih obalah. Po navedbah ZDA je bil tanker sankcioniran zaradi prevoza nafte med Iranom in Venezuelo, s čimer naj bi se financiral terorizem. Predsednik Trump je potrdil zaseg, ki je bil izveden v okviru vojaške operacije.

ZDA so zasegle naftni tanker, ki je prevažal venezuelsko nafto, kar je po besedah predsednika Donalda Trumpa povečalo pritisk na režim Nicolása Madura. Ta poteza je dvignila cene nafte in povečala napetosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ZDA zasegle tanker z nafto ob obali Venezuele. Trump je poudaril, da je bil to 'zelo velik' tanker in 'največji doslej zaseženi'. Objavljen je bil tudi posnetek ameriškega vdora na tanker.

Donald Trump je potrdil, da so Združene države zasegle "zelo velik" naftni tanker ob obali Venezuele, in poudaril, da je to največji tanker, ki so ga ZDA kdaj zasegle. Venezuela je zaseg označila za 'nesramno krajo' in 'akt piratstva', kar dodatno zaostruje napetosti med državama. Zaseg se je zgodil v okviru obsežne vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju, pri tem pa so bili uporabljeni helikopterji in vojaki.

Ameriška obalna straža (USCG) je sporočila, da je posadka ladje USCGC Cutter Munro zasegla več kot 9.000 kilogramov kokaina. Po navedbah USCG je to največji zaseg na morju v zadnjih 18 letih. Operacija je potekala v okviru prizadevanj za boj proti narkotikom v vzhodnem Tihem oceanu.

Dokumenti ameriškega obrambnega ministrstva kažejo, da ameriška vojska načrtuje ohranitev velikega števila vojakov v Karibskem morju v naslednjih treh letih. Dokumenti kažejo tudi na znatno povečanje zalog hrane za skoraj vse veje ameriške vojske, vključno z obalno stražo, vojsko, mornarico, letalskimi silami in marinci.

Kostarika je s podporo ameriške obalne straže zasegla več kot štiri tone kokaina v skupni operaciji, ki jo je kostariški minister za varnost označil za »zgodovinsko«. Aretirana sta bila dva državljana Kolumbije. Med letoma 2022 in 2024 je Kostarika zasegla skupno 81 ton narkotikov in se sooča z močnim porastom kriminala, povezanim s preprodajo drog. Kostarika, ki je bila prej najvarnejša država v Srednji Ameriki, je leta 2024 zabeležila stopnjo umorov 16,6 na 100.000 prebivalcev, kar je dvakrat več od svetovnega povprečja.

Dva senatorja, ki vodita dvostransko delovno skupino za antisemitizem, sta izrazila željo po več informacijah od ameriške obalne straže o tem, kako bo preiskovala incidente s svastikami, zankami ali drugimi simboli sovraštva v svojih vrstah. Obalna straža je pozno v četrtek objavila novo politiko, ki strožje obravnava prikazovanje takšnih simbolov sovraštva, le nekaj ur po tem, ko je bilo javno razkrito, da bi prihajajoča politika omilila jezik in jih opisala le kot »potencialno razdiralne«. To je sprožilo hudo ogorčenje senatorjev.

Zvezna velika porota v Marylandu preiskuje, ali je Donald Trump nepooblaščeno dodelil ljudi za preiskovanje domnevnih goljufij s hipotekami Trumpovih kritikov, vključno z newyorško državno tožilko Letitio James in guvernerko Federal Reserve Liso Cook. Medtem so se senatni demokrati lotili preiskave poslov Kennedy Centra, ki naj bi pod vodstvom Richarda Grenella ponujal strme popuste Trumpovim zaveznikom in omogočil FIFA brezplačno uporabo prostorov.

Ameriška obalna straža je sprožila polemike s predlogom, da bi svastiko opredelila le kot 'potencialno razdiralno' in ne kot jasno sovražni simbol. Po valu ogorčenja je agencija, ki spada pod Ministrstvo za domovinsko varnost, umaknila predlagano spremembo svojih smernic.

Ameriška obalna straža bo po novem pravilniku, ki bo začel veljati prihodnji mesec, svastiko prenehala uvrščati med simbole sovraštva. Informacijo je objavil časnik The Washington Post, ki se sklicuje na dokumente, ki jih je pridobil.

Ameriška obalna straža je izdala novo politiko, ki prepoveduje simbole sovraštva, kot so svastike in zanke. To se je zgodilo po poročilu Washington Posta, da bo Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) te simbole klasificiralo kot 'potencialno sporne'.