Nemčija, ki je dolgo veljala za steber fiskalne stabilnosti v evroobmočju, se pod vodstvom vlade Friedricha Merza sooča z naraščajočimi pritiski na obvezniških trgih. Vlagatelji so začeli prevrednotiti nemško dolžniško strategijo, kar se odraža v nenavadnem krčenju razmikov med donosnostjo nemških državnih obveznic in obveznic držav z evropskega obrobja, kot so Italija, Španija in Portugalska. Medtem ko so te države tradicionalno veljale za bolj tvegane, se premije za tveganje zdaj zmanjšujejo, kar nakazuje na prelivanje kapitala iz Nemčije v druge evropske trge dolžniških instrumentov. Glavni razlog za zaskrbljenost trgov je obsežno zadolževanje prek posebnih skladov, s katerimi se Berlin namerava v prihodnjem desetletju dodatno zadolžiti za več kot 850 milijard evrov. Ta poteza je Nemčijo čez noč pahnila v tveganje dolžniške spirale, kar ogroža njen status varnega pristana za vlagatelje. Razmiki med španskimi in nemškimi obveznicami znašajo le še 0,4 odstotne točke, medtem ko so se donosi na italijanske obveznice, kljub visokemu javnemu dolgu države, približali nemškim na le 0,7 odstotne točke razlike. Poznavalci opozarjajo, da trgi že začenjajo vračunavati morebitne negativne posledice nemške proračunske politike na celotno stabilnost evroobmočja.

Azijska predelovalna industrija je leto 2025 zaključila z opaznim okrevanjem, ki sta ga spodbudila predvsem Tajvan in Južna Koreja. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) za tajvanski proizvodni sektor se je decembra povzpel na 55,3 točke, kar predstavlja najhitrejšo rast po juniju 2024. Glavno gonilo tega preobrata je izjemno povpraševanje po tehnologiji umetne inteligence (AI) in množična proizvodnja nove generacije računalniških produktov, ki so po večmesečnem upadu ponovno spodbudili izvozna naročila. Medtem ko azijsko gospodarstvo kaže znake stabilizacije in optimizma, v evrskem območju ostajajo razmere zaostrene, saj se je krčenje proizvodnih aktivnosti decembra še poglobilo zaradi upada novih naročil. Azijska podjetja so kljub negotovostim na svetovnih trgih izrazila pričakovanje, da bo močno povpraševanje po AI tehnologijah v letu 2026 omogočilo odpornost na morebitne trgovinske pritiske s strani Združenih držav Amerike. Na Tajvanu se je po osmih mesecih v območje rasti vrnil tudi indeks pričakovanj za prihodnjega pol leta, kar kaže na postopno prilagajanje gospodarstva globalnim trgovinskim negotovostim.

Bolgarija je s 1. januarjem 2026 uradno prevzela evro kot svojo nacionalno valuto in se s tem pridružila evroobmočju kot njegova 21. članica. S tem korakom je država po več kot stoletju uporabe opustila bolgarski lev, ki je bil v obtoku od konca 19. stoletja. Menjalni tečaj je bil fiksno določen pri 1,95583 leva za en evro, kar zagotavlja stabilnost ob prehodu na skupno evropsko valuto. Po navedbah tiskovne agencije Reuters je evro s tem dnem postal edino zakonito plačilno sredstvo na celotnem ozemlju države. Prehod na evro za Bolgarijo pomeni zaključek dolgotrajnega procesa integracije v evropske gospodarske tokove, ki se je začel z vstopom države v Evropsko unijo leta 2007. Nova valuta bo po pričakovanjih olajšala čezmejno poslovanje, spodbudila tuje investicije in poenostavila potovanja za več kot 350 milijonov prebivalcev razširjenega evrskega območja. Prve transakcije so bile uspešno izvedene že v prvih sekundah po polnoči, ko so zabeležili prve dvige gotovine na bankomatih v turističnih središčih.

Bolgarija je z novim letom uresničila dolgoletni cilj in se pridružila evroobmočju. Ta korak naj bi okrepil vezi z zahodno Evropo in prinesel koristi za potrošnike in podjetja. Vodja Zveze demokratičnih sil je dejal, da je Bolgarija s sprejetjem evra končno postala polnopravna članica EU. Grčija je Bolgariji čestitala za vstop v evroobmočje.

Bolgarija je s 1. januarjem 2026 uradno prevzela skupno evropsko valuto evro in se pridružila evroobmočju kot njegova 21. članica. S tem dnem je država svojo nacionalno valuto lev nadomestila z evrom, kar predstavlja zgodovinski mejnik v njeni gospodarski in politični integraciji v Evropsko unijo. Odločitev o vstopu temelji na dolgoletnih prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva in izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev. Uvedba evra naj bi po navedbah uradnih virov prinesla številne koristi tako za posameznike kot za podjetja, saj odpravlja valutna tveganja in zmanjšuje stroške transakcij z drugimi državami članicami. Bolgarska vlada in centralna banka sta v obdobju pred prevzemom izvajali obsežne priprave, da bi zagotovili nemoten prehod in preprečili neupravičeno zviševanje cen, ki bi lahko obremenilo potrošnike v tem prehodnem obdobju.

Bolgarija je z novim letom uradno postala 21. članica evroobmočja. Kljub pričakovanjem o večji finančni stabilnosti, prebivalstvo izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega dviga cen ob prehodu na novo valuto.

Bolgarija je uradno sprejela evro kot 21. članica evroobmočja, s čimer je bolgarski lev preteklost. Predsednica ECB Christine Lagarde vidi v tem močan simbol za Evropo. Medtem ko nekateri pričakujejo lažje plačevanje in gospodarske koristi, predsednik Radev izraža kritike, saj se prebivalstvo boji dviga cen.

Grški minister Kiriakos Pierrakakis je izrazil močno podporo vstopu sosednje Bolgarije v evrsko območje, ki je predviden za 1. januar 2026. Pierrakakis je v svoji izjavi poudaril, da dosežek Bolgarije odraža dosledna prizadevanja države in uspešno izvedene strukturne reforme, ki so bile potrebne za izpolnitev vstopnih kriterijev. Po njegovem prepričanju bo širitev skupne denarne unije dodatno okrepila stabilnost evra in prispevala k večji gospodarski povezanosti v regiji. Pierrakakis, ki je ob tem pozdravil novo članico v evrski skupini, meni, da vključitev Bolgarije ne prinaša le koristi za bolgarsko gospodarstvo, temveč predstavlja pomemben signal za celotno Evropsko unijo v smeri nadaljnje integracije. Grčija kot sosednja država pričakuje, da bo poenotenje valute olajšalo čezmejno poslovanje in okrepilo trgovinsko menjavo med državama, kar je ključnega pomena za stabilnost jugovzhodne Evrope.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, s čimer je uvedla evro kot svojo uradno valuto. Prvi uspešen dvig evrov je bil zabeležen 20 sekund po polnoči na bankomatu v letovišču Sunny Beach. Predsednik, predsednica parlamenta in odhajajoči premier so v novoletnih sporočilih poudarili sprejetje evra.

Bolgarija je s 1. januarjem 2026 uradno postala 21. članica evroobmočja, s čimer se je število ljudi, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, povečalo na več kot 350 milijonov. Sprejem evra Bolgariji omogoča lažje potovanje, poslovanje in investicije ter prispeva k stabilnosti. Država z okoli 6,5 milijona prebivalcev je tako postala 21. država, ki je vstopila v območje evra.

Bolgarija se intenzivno pripravlja na vstop v evroobmočje 1. januarja, pri čemer banke, podjetja in potrošniki pospešeno uvajajo evro. Christine Lagarde je poudarila, da so le še trije dnevi do priključitve Bolgarije evroobmočju. V Belgiji mediji poročajo, da bo vstop v evroobmočje imel močan pozitiven učinek na razvoj turizma na bolgarski obali.

Bolgarija se pripravlja na uvedbo evra kot 21. članica evroobmočja. Kljub obljubam predsednice ECB Christine Lagarde o gospodarski rasti, je skoraj polovica Bolgarov skeptična glede koristi evra in se boji dviga cen. Vprašanje je tudi, kakšne posledice bo imela ta poteza za ostale članice evroobmočja.

Vstop Bolgarije v evroobmočje bo povečal proizvodnjo evro kovancev. Kljub temu ostaja Nemčija vodilna v proizvodnji. Članek obravnava tudi razloge za nadaljnjo proizvodnjo eno- in dvo-centnih kovancev.

Evropska centralna banka (ECB) napoveduje, da bodo nižje cene energije podpirale nadaljnje zniževanje inflacije v evroobmočju na 1,9 % do leta 2026, s 2,1 % v letošnjem letu. ECB pričakuje, da se bo povprečna cena nafte brent znižala na 62,5 dolarja za sod v letu 2026, s 69,2 dolarja v letu 2025, cena zemeljskega plina na trgu v Amsterdamu (TTF) pa naj bi padla na 29,6 evra na megavatno uro, s 36,5 evra v letu 2025.

Angleška centralna banka je prvič po štirih mesecih znižala ključno obrestno mero s 4 % na 3,75 %, ker se vztrajno visoka inflacija umirja. Evropska centralna banka je obrestne mere pustila nespremenjene že četrtič zapored, saj gospodarstvo držav z evrom kaže znake rasti. V ZDA se je inflacija nepričakovano upočasnila na 2,7 % v primerjavi z lanskim letom.

Grčija je predčasno odplačala 5,2 milijarde evrov evropskih posojil iz prvega memoranduma, s čimer želi zmanjšati javni dolg in prihraniti pri obrestih. Odplačilo je bilo izvedeno s soglasjem ESM in EFSF.

Dva dni po odstopu bolgarske vlade je predsednik države začel pogovore z namenom oblikovanja nove vlade. Če pogovori ne bodo uspešni, bodo sledile predčasne volitve. Po padcu vlade se prihodnji teden začenjajo pogovori o naslednji vladi, ki jih bo vodil predsednik Radev. Obstaja nevarnost, da se bo prozahodna usmeritev države spremenila, kar bi lahko ogrozilo vstop Bolgarije v evroobmočje.

Vodja poslanske skupine CDU/CSU, Jens Spahn, je po sporu glede pokojnin pozval koalicijo v Nemčiji, naj se osredotoči na delo. Poudaril je, da bi neuspeh glasovanja imel posledice za celotno evroobmočje. Meni, da sta Union in SPD zdaj "poravnana". Pri zakonu o ogrevanju postavlja visoke zahteve.

Bolgarski premier je napovedal odstop vlade po manj kot letu dni na položaju, zaradi množičnih protestov proti korupciji, ki so zajeli državo. Odstop se je zgodil le nekaj tednov pred predvidenim vstopom države v območje evra, kar je državo pahnilo v politično negotovost.

Bolgarski premier Rosen Željazkov je po več tednih množičnih protestov zaradi korupcije in gospodarske politike vlade podal odstopno izjavo. Vlada je odstopila po manj kot enem letu na oblasti.

Premier Rosen Željazkov je skupaj s predstavniki strank GERB, ITN in BSP uradno naznanil odstop vlade po množičnih protestih. Odstop se je zgodil tik pred glasovanjem o nezaupnici v parlamentu. Opozicija je pozvala k hitrim in poštenim volitvam, medtem ko ITN meni, da je opozicija izbrala kaos, vlada pa sprejela pravilno odločitev.

Grški premier Mitsotakis je izrazil ponos ob izvolitvi finančnega ministra Kyriakosa Pierrakakisa za predsednika Eurogroup. Pierrakakis je poudaril, da so stare delitve v Evropi izginile. Izvolitev grškega finančnega ministra bi bila pred desetimi leti, ko je bila država v globoki krizi, nepredstavljiva.

Asen Vasilev je odgovoril na izjavo Bojka Borisova, da bodo čakali do 1. januarja na vstop Bolgarije v evroobmočje, preden bodo odstopili. Vasilev je dejal, da bo Bolgarija vstopila v evroobmočje, tudi če bo vlada odstopila, podobno kot je vstopila v schengensko območje kljub pomanjkanju redne vlade.

Avstrijsko gospodarstvo je v tretjem četrtletju 2025 zabeležilo najmočnejšo rast v tem letu, vendar ostaja okrevanje zadržano. Bruto domači proizvod (BDP) se je v primerjavi z drugim četrtletjem povečal za 0,4 odstotka, na letni ravni pa za 0,9 odstotka. Kljub pozitivnim številkam strokovnjaki opozarjajo na previdnost, saj povpraševanje ostaja šibko, potrošnja gospodinjstev pa zavira rast. Zaposlenost je v upadanju.

Grški premier Kiriakos Micotakis je v pogovoru s predsednikom grško-ameriške gospodarske zbornice Janisom Sarakakisom poudaril, da ima Grčija eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v evroobmočju, hkrati pa je fiskalno odgovorna in dosega primarne presežke. Razprava je potekala na 36. grškem gospodarskem vrhu.

KKE je pozval grško vlado, naj izpolni zahteve kmetov in preneha z zavajanjem. Kosta Tsiaras je napovedal, da bo kmetom ta teden izplačanih skoraj 500 milijonov evrov. PAME je kritiziral sodelovanje vlade, delodajalcev in GSEE, pri čemer opozarjajo delavce, naj bodo pozorni in organizirajo svoj boj.

Inflacija v evroobmočju je pred naslednjo odločitvijo Evropske centralne banke (ECB) o obrestnih merah nepričakovano narasla na 2,2 odstotka. Strokovnjaki so pričakovali, da bo stopnja inflacije ostala nespremenjena.

V Sofiji in drugih bolgarskih mestih so potekali protesti proti državnemu proračunu za prihodnje leto, pri čemer so protestniki zahtevali njegov umik. Demonstracije so se razširile tudi v Plovdiv, Burgas, Varno in druga mesta. Francoski časnik "Le Monde" poroča o zaostritvi protikorupcijskega gibanja v Bolgariji in o spopadih s policijo po protestih pred sedežem stranke DPS in vladajoče stranke GERB. Kritiki proračuna trdijo, da so javne finance koruptne.

Vodja stranke GERB, Bojko Borisov, je v parlamentu izjavil, da bo Bolgarija 1. januarja vstopila v evroobmočje, ne glede na proteste, ki jih organizira opozicija. Borisov je proteste označil kot del demokracije, vendar vztraja, da ne bodo ustavili procesa vstopa v evroobmočje. Spomnil je, da so podobni protesti potekali že leta 2020, ko je Bolgarija vstopila v čakalnico za evro in Evropsko bančno unijo.

Evropska centralna banka (ECB) je opozorila, da bi digitalne valute lahko iz bank evroobmočja potegnile depozite državljanov. V pregledu finančne stabilnosti je ECB izpostavila, da je namen izdajanja tovrstnih digitalnih valut ohranjanje vrednosti in lažje prekogranično plačevanje, a bi povečano povpraševanje lahko imelo široke posledice za stabilnost globalnega finančnega sistema.

Predsednica Evropske centralne banke, Christine Lagarde, je pozvala države evroobmočja, naj bolje kombinirajo zmanjševanje dolga s produktivnimi naložbami. Opozorila je na nevarnost "proračunske stagnacije", če ne bo dovolj naložb.

Friedrich Merz (CDU) je na finančni konferenci v Frankfurtu kritiziral evropsko bančno regulativo kot preveč strogo. Napovedal je, da bo nemška vlada na nacionalni ravni razbremenila banke pri regulaciji in da bo Basel III implementiran na način, ki bo bankam prijazen. Pozivi k manj regulacije v bančništvu so občutljivi, saj naj bi predpisi preprečevali finančne krize.

Po novi jesenski gospodarski napovedi EU bo Avstrija leta 2026 med državami z najpočasnejšo gospodarsko rastjo v Evropski uniji. Pričakuje se, da bo rast BDP znašala le 0,9 %, medtem ko se za celotno EU pričakuje 1,4-odstotna rast. Poleg tega naj bi bil avstrijski proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih nad dovoljeno mejo 3 %.

Cena zlata se je v četrtek dvignila nad ključno raven 4.000 ameriških dolarjev za unčo, saj je padec vrednosti dolarja in dolgotrajna blokada ameriške vlade povečala zaskrbljenost glede gospodarskih obetov. Tržni udeleženci ocenjujejo 63-odstotno možnost znižanja obrestne mere s strani ameriške centralne banke (Fed) decembra, kar je manj kot prejšnji teden, ko je ta možnost bila ocenjena na več kot 90%.

V ZDA se je oktobra 2025 število zaposlenih po podatkih ADP povečalo za 42.000, kar je preseglo napovedi in nakazuje na oživitev gospodarske aktivnosti. Analitiki opozarjajo na previdnost pri interpretaciji teh podatkov v primerjavi z uradnimi podatki BLS. Evro je v sredo nekoliko oslabel v primerjavi z ameriškim dolarjem, dosegel je trimesečno najnižjo vrednost, ker je ameriški dolar podprt z optimističnimi gospodarskimi podatki iz ZDA.

V Evropi je 13,25 milijona nezaposlenih, medtem ko je nezaposlenost v evroobmočju septembra ostala stabilna. Hrvaška sledi trendu in se ohranja precej pod evropskim povprečjem.

Finančna ministrica Temenužka Petkova je izjavila, da je Bolgarija popolnoma pripravljena na uvedbo evra 1. januarja 2026, tako na nacionalni kot na lokalni ravni. Predsednica ECB Christine Lagarde je med obiskom v Sofiji poudarila, da vstop v evroobmočje predstavlja začetek poti in ne njen konec, ter spodbudila nadaljevanje reform. V rezidenci 'Bojana' se je začela konferenca na visoki ravni z naslovom 'Bolgarija na pragu evroobmočja', ki je del komunikacijske kampanje za uvedbo evra.

Evro je v ponedeljek zrasel proti britanskemu funtu zaradi političnega pritiska na britansko finančno ministrico Rachel Reeves in skrbi glede prihajajočega jesenskega proračuna. Trgovci so zaskrbljeni zaradi fiskalnih tveganj Združenega kraljestva, kar pritiska na vrednost funta. Odločitev Bank of England o obrestnih merah bo objavljena v četrtek.

Kitajska tovarniška aktivnost se je oktobra 2025 upočasnila, saj so nova naročila in proizvodnja oslabili zaradi negotovosti glede carin in šibkejšega globalnega povpraševanja. Indeks PMI splošne proizvodnje, ki ga izračunava S&P Global, se je znižal na 50,6 s 51,2 v septembru. Na upočasnitev so vplivale grožnje ameriških carin, čeprav sta se predsednika Trump in Xi kasneje dogovorila o znižanju carin v zameno za omejene trgovinske koncesije. Zaposlovanje v tovarnah se je prvič po marcu povečalo, vendar je zasebna raziskava pokazala, da je proizvodna rast manjša od pričakovanj, saj so se tuja naročila močno zmanjšala.

Evropska centralna banka (ECB) je, kot je bilo pričakovano, ohranila ključne obrestne mere nespremenjene pri 2 %. Odločitev je bila sprejeta kljub ponovnemu naraščanju inflacije, ki pa ostaja blizu ciljne vrednosti 2 % na srednji rok. Svet ECB je ocenil, da se gospodarstvo evroobmočja še naprej krepi, vendar ostajajo obeti negotovi. Obrestne mere za depozite, glavne operacije refinanciranja in posojila so ostale nespremenjene.

Gospodarstvo območja evra je v tretjem četrtletju leta 2025 raslo hitreje od pričakovanj, kažejo uradni podatki. Rast je bila spodbujena predvsem z boljšo rastjo v Franciji. Kljub temu je bila rast skromna, saj je znašala 0,2%.

Novozelandski dolar (NZD) je tretji dan zapored padal zaradi šibkih kitajskih podatkov. Ameriški dolar se je okrepil v primerjavi s kanadskim dolarjem (CAD) zaradi jastrebe politike ameriške centralne banke (Fed) in trga, ki se izogiba tveganju, pri čemer se je par USD/CAD povzpel nad 1,4000. Kanadski dolar (CAD) je ostal šibek zaradi širših razlik med ameriškimi in kanadskimi obveznicami. Commerzbank ocenjuje, da je Evropska centralna banka (ECB) umirila trge.

Predsednik Nizozemske centralne banke (DNB) Olaf Sleijpen je izrazil zaskrbljenost glede vztrajno visoke inflacije na Nizozemskem v primerjavi s povprečjem v evroobmočju. Sleijpen meni, da bo morala nova vlada sprejeti ukrepe na več področjih, da bi znižala tempo rasti cen in spodbudila gospodarsko rast.

Industrijska proizvodnja se je avgusta v območju evra in Evropski uniji (EU) povečala za 1,1 % v primerjavi z istim mesecem lani, vendar se je v primerjavi z julijem zmanjšala za 1,2 % oziroma 1,0 %, je objavil Eurostat. Na Portugalskem se je industrijska proizvodnja avgusta v primerjavi z avgustom 2024 povečala za 1,8 %, v primerjavi z junijem pa za 2,2 %.

Novi članki potrjujejo, da je Mednarodni denarni sklad (IMF) pri napovedi gospodarske rasti Nemčije za leto 2026 bolj previden kot nemška vlada. Čeprav se IMF strinja, da bo nemško gospodarstvo pospešilo rast, ni tako optimističen glede obsega te rasti kot vlada.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je zvišal napoved gospodarske rasti za Indijo na 6,6 % za fiskalno leto 2025-26, kljub napetostim zaradi ameriških carin. Obenem je IMF ohranil nespremenjene napovedi rasti za Srednjo Ameriko v letu 2025, pri čemer naj bi Honduras dosegel 3,8-odstotno rast BDP in 4,6-odstotno inflacijo. Panama naj bi vodila v Srednji Ameriki s 4-odstotno rastjo BDP.

Od oktobra dalje veljajo nove EU-kontrole, ki naj bi zaščitile bančne stranke pred napakami in prevarami pri takojšnjih prenosih denarja. Cilj teh preverjanj je zagotoviti večjo varnost pri sekundnih transakcijah. Spremembe so uvedene z namenom, da se poveča zaupanje v digitalno bančništvo.

V središču Pariza je odjeknila serija eksplozij, nakar je v bližini urada francoskega premierja Sebastiana Lecornuja v odstopu izbruhnil požar na dostavnem vozilu. Gasilci so hitro posredovali in preprečili širjenje ognja.

Inflacija v evroobmočju je septembra poskočila na 2,2 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot avgusta. Eurostat je objavil predhodne podatke, ki kažejo na ta dvig. Medtem ko nekateri napovedujejo padec cen hrane, Evropska centralna banka (ECB) meni drugače.

V Združenih državah Amerike se je število prostih delovnih mest avgusta le malo spremenilo in je znašalo 7,2 milijona. Na gospodarsko negotovost vplivajo trgovinske politike predsednika Trumpa in bližajoča se zaustavitev vlade. Medtem pa v evroobmočju gospodinjstva za hrano porabijo približno tretjino več kot pred pandemijo COVID-19, kar je posledica višjih stroškov dela in rasti globalnih cen.